Nagrada občinstva beograjskega Bitefa slovenski Iliadi

Jernej Lorenci je v Beogradu prejel tudi nagrado za najboljšo režijo.

Objavljeno
25. september 2015 15.59
V. U., Delo.si/STA
V. U., Delo.si/STA
Na 49. mednarodnem gledališkem festivalu Bitef v Beogradu je glavno nagrado, grand prix Mira Trailović, dobila francoska predstava Zbogom avtorja in režiserja Jonathana Capdeviellea, posebno nagrado Jovan Ćirilov pa hrvaška predstava Mi smo kraljevi a ne ljudi režiserja in koreografa Matije Ferlina. Občinstvo je nagradilo slovensko Iliado.

Mednarodna žirija, ki so jo sestavljali igralca Mirjana Karanović in Žarko Laušević, dramaturga Stefan Blaske (Nemčija) in Agnješka Jakimjak (Poljska) ter oblikovalec in scenograf Tomas Volgrav (Belgija), je grand prix dodelila soglasno ob četrtkovem zaključku festivala. Svoje odločitve praviloma ne pojasnjuje. Predstava Zbogom je nastala v produkciji Bureau Cassiopee iz Pariza, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Tudi posebna nagrada je bila podeljena soglasno. Predstava Mi smo kraljevi a ne ljudi je nastala v produkciji Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba. Nagrajena je bila za razvoj edinstvenega, intrigantnega in avtentičnega gledališkega jezika, za natančen in občuten pristop tako k odraslemu kot mlademu občinstvu ter za izjemno kombinacijo umetniškega jezika in plesa, je presodila žirija.

V tradicionalnem glasovanju občinstva pa je zmagala Iliada, koprodukcija SNG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma v režiji Jerneja Lorencija. Lorenci je dobil tudi nagrado za najboljšo režijo, soglasno mu jo je namenila žirija v sestavi Dejan Mijač, Tanja Mandić Rigonat, Vesna Roganović, Borka Golubović Trebješanin in Ana Tasić.

Kot je ocenila, Lorenci v odrskem podajanju Iliade odkriva možnosti dramske interpretacije epike, odrskega podajanja pripovedi na visoki poetsko-dramski ravni. Homerjevo delo, ki razkriva dogodke trojanske vojne, slika svet ljudi in bogov ter pripoveduje zgodbo o junaštvu in trpljenju, je uprizoril v svojem prepoznavnem slogu bogate, presenetljive poetičnosti, spoja brutalnosti in subtilnosti, vpletanja fizične surovosti in občutka breztežnosti.

»Homerjev pesniški jezik je Lorenci prevedel tudi v glasbo, ki v živo nastaja na odru v spoju solističnega in zborovskega petja, enoličnih, topih udarcev v mikrofone ter s toni, proizvedenimi na harfi. Glasba je enakovreden partner epsko-dramski igri, ki v Lorencijevem branju v drugem delu predstave doseže izreden umetniški učinek in uteleša idejo o minljivosti življenja, iluzijah nesmrtnosti in moči,« je zapisala žirija.

Za nagrade na 49. Bitefu se je potegovalo deset predstav iz Srbije, regije, Nemčije, Francije in Rusije po izbiri Anje Suša.