Tiskane izdaje
Robinšak je študiral solopetje v razredu Eve Novšak Houška na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izpopolnjeval pa se je na Mozarteumu v Salzburgu. Že v času študija je bil angažiran kot solist v ljubljanski Operi, kjer je leta 1983 debitiral kot Tamino v Mozartovi Čarobni piščali, za kar je prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani.
Odkritje Dunajskega poletja
Njegov prvi mednarodni angažma sega v leto 1987, ko je gostoval v salzburškem Deželnem gledališču. Štiri leta kasneje je nastopil na Dunajskem poletju kot don Ottavio (Don Giovanni), kar je kritika ocenila kot »odkritje«. Istega poletja se je na Dunaju udeležil seminarja, ki ga je vodil priznani italijanski tenorist Franco Corelli s soprogo Loretto, kar je pomenilo v Robinšakovi karieri pomemben obrat tako v tehničnem kot tudi v repertoarnem smislu.
Z Martino Zadro v Otellu leta 2016. Foto: Tomi Lombar/Delo
Po dobremu letu študija pod mentorstvom zakoncev Corelli je Robinšaku uspelo podpisati angažma za zahtevnejši repertoar. Temu so sledila gostovanja na odrih vseh pomembnejših evropskih opernih gledališč, med drugim v Frankfurtu, Münchnu, Leipzigu, Dunaju, Gradcu in Madridu, nastopal pa je na najpomembnejših mednarodnih glasbenih festivalih, kot so Salzburški poletni festival, Mozartovi slavnostni tedni, Dunajsko poletje, Dubrovniški poletni festival in Bratislavski festival.
Številne nosilne operne vloge
V sezoni 2000/2001 je ponovno postal redni član in prvak ljubljanske Opere, kjer je nastopil v vseh večjih in nosilnih tenorskih vlogah. Med drugim je bil Lenski (Jevgenij Onjegin), Radames (Aida), Andre Chenier, Cavaradossi (Tosca), Rudolf (La bohème), Princ (Rusalka), Izmael (Nabucco), Erik (Leteči Holandec), Herodes (Saloma), Don José (Carmen) in Otello (Otello).
V sezoni 2008/2009 je nastopil v Kairu kot Manrico v Verdijevem Trubadurju. Posnel je več zgoščenk in leta 2011 prejel nagrado Prešernovega sklada. Decembra 2013 je kot Rudolf v Puccinijevi La bohème obeležil 30 let svojega umetniškega delovanja.
Zadnja leta redno gostuje na Hrvaškem, kjer je nastopil kot Radames v Aidi in Pollione v Bellinijevi Normi. Na poletnem festivalu Thurn und Taxis Schlossfestspiele 2015 pa je nastopil kot Rodolfo v Puccinijevi La bohème, med drugim piše v utemeljitvi nagrade.
O Smerkoljevem nagrajencu za leto 2017 je odločala strokovna komisija v sestavi Franc Rizmal (predsednik) ter člani Simon Robinson, Jelena Boljubaš in Andrej Debevec.
Kot lovec Erik (levo) v Wagnerjevem Letečem Holandcu leta 2013. Ob njem sta Andrej Maslakov kot Holandec in Maida Hundeling kot Senta. Foto: Voranc Vogel/Delo
Spomin na odličnega baritonista
Nagrada je poimenovana po baritonistu Samu Smerkolju, ki je bil med slovenskimi opernimi prvaki ne samo odličen pevec, ampak prav tako dober igralec. Dvakrat je prejel Prešernovo nagrado in bil eden redkih odličnih solistov ljubljanske Opere, ki je ostal zvest domačemu odru.
Z ustanovitvijo in podeljevanjem Smerkoljeve nagrade želijo v Slovenskem komornem glasbenem gledališču vsako leto nagraditi vsestranskega slovenskega opernega umetnika ter s tem »ohranjati zavest o vrednotah naše pretekle in sedanje slovenske operne glasbene kulture«. Prvo nagrado je leta 2008 prejel Andrej Debevec, nagrajenec za leto 2016 pa je bil Marcos Fink. Med prejemniki so tudi Mirjam Kalin, Janez Lotrič in Andreja Zakonjšek Krt.
