Tiskane izdaje
V novomeškem gledališču Anton Podbevšek Teater (APT) bodo tudi letos pripravili štiri predstave. Celotna produkcija je po besedah ravnatelja Matjaža Bergerja mišljena kot raziskava in uprizoritvena akcija osnovne Lacanove predpostavke etike psihoanalize »Ne popustiti glede svoje Želje«.
»Letošnji nabor avtorjev in tem ima konceptualno nalogo, da se avtorske ekipe večkrat srečajo in skupaj postavijo osnovno načelo, kako reflektirano in z gesto preseči, razsuti, preplezati vzpostavljeni zaprti prostor, vakuum, v katerega je potisnjen ali samo postavljen subjekt, za katerega se predpostavlja, da se ne bo izpostavil,« je povedal Matjaž Berger.
To je po njegovem moderni subjekt slovenstva, zato ni nenavadno, da so se v APT odločili prek zelo različnih literarnih predlog slediti geslu Jacquesa Lacana, da se ne sme popustiti glede svoje Želje. Gre za željo, ki je, kot poudarja Berger, pravzaprav dolžnost angažiranega subjekta.
Prva letošnja premiera APT bo 10. aprila v režiji Matjaža Bergerja, ki bo dejanje, ki ga mora narediti angažiran subjekt, iskal v projektu Marina Abramović ali kako sem izgubil pot do Antigone. »Projekt je sicer posvečen Antigoninemu dejanju, hkrati pa vsemu, kar je v bodyartu in percepciji tako imenovane neprilagojene umetnosti naredila Abramovićeva,« je povedal Berger.
Nakazal je, da gre morda za njegov zadnji projekt v novomeškem gledališču in se mu bo zato še posebej posvetil, več pa na dan svojega 'abrahama' ni hotel povedati. Dodal je le, da bo preizkusil lastno Željo.
Druga premira bo 25. maja. Datum nekdanjega dneva mladosti zanjo nima posebnega pomena. V predstavi Blanche in Marie po knjižni predlogi Per Olova Enquista o šarmantni in žalostni zgodbi Marie Curie in njene prijateljice Blanche, ki je bila hospitalizirana in predmet raziskav o histeriji, bo režiser Matjaž Pograjc iskal žensko inovacijo Želje.
Magdalena Reiter bo 16. oktobra premierno postavila na oder oziroma v dvorano APT plesno-filmsko-fotografsko predstavo Witkacy o Stanislawu Witkiewiczu. »Glavna tema predstave bo človek v trenutku preloma, ki je zdaj zelo aktualna,« je povedala Reiterjeva. Witkiewicz je vse življenje ustvarjal, eksperimentiral, bil vseskozi 'na meji', od zavzetju Poljske 1939 pa je naredil samomor.
Zadnja letošnja predstava APT bo premierno uprizorjena na Miklavža. Gre za projekt 16 mm umetniškega kolektiva Betona Ltd., ki bo s štirimi mladimi, a že uveljavljenimi režiserji (Rok Biček, Žiga Virc, Klemen Dvornik, Nejc Gazvoda), obdelal polje potujitvenega učinka kot obliko upora skozi Camusov roman Tujec in esej Uporni človek.
Po besedah Katarine Stegnar iz Betona Ltd. jih bo zanimal uporni človek, ki se na točki preloma ne pusti več poriniti nikamor. Za Branka Jordana iz Betona bo predstava že zaradi zasedbe sodelujočih avantura, Primož Bezjak je napovedal raziskovanje upora, njegove intime in tega, zakaj leto dni po uporu na slovenskih ulicah ni več upornikov.
Zanimivo predstavo obljublja tudi Žiga Virc z izpostavitvijo misli, da je bolje umreti pokonci kot živeti na kolenih: »Slovenci menda po letu 1991 spet potrebujemo kaj takega.«
