O hrepenenju, ljubezni in odgovornosti

»To je eden izmed brezčasnih baletov, saj obravnava večne teme hrepenenja po drugačnem, neznanem, boljšem od vsega, kar človek že ima, obenem pa opozarja na posameznikovo odgovornost, od katere marsikdo beži in pri tem ne predvidi tragičnih posledic svojega ravnanja.« Tako je balet Silfida, ki bo nocoj uprizorjen v SNG Maribor, opredelila koreografinja Karina Elver.

Danska koreografinja, ki je že pri osemnajstih postala članica Danskega kraljevega baleta, v katerem je poustvarila vrsto velikih baletnih vlog, se je ob izjemni plesni karieri posvetila tudi igralstvu, predvsem pa baletnopedagoškemu delu in koreografiji.

Je umetniška vodja lastne baletne šole, v ospredju njenega dela je ohranjanje koreografske tradicije danskega baletnega mojstra Augusta Bournonvilla, ki jo je promovirala po svetu, v zadnjih letih zlasti v New Yorku in drugod po ZDA. Po Bournonvillovi koreografski predlogi je pripravila več produkcij baleta Silfida, sicer pa je njen koreografski opus širok in slogovno raznolik, med drugim je sodelovala pri snemanju filma The Wild Swans (Divji labodi).

Danska koreografija presegla pariški izvirnik

Balet Silfida (La sylphide), ki temelji na zgodbi o nemogoči ljubezni med vilo (silfido) in naivnim škotskim mladeničem Jamesom – zgodbo je prvi zapisal Charles Nodier, libreto za balet je adaptiral Adolphe Nourrit –, je eden prvih večjih romantičnih baletov. Praizvedba prve različice baleta je bila leta 1832 v Parizu v koreografiji Filippa Taglionija, a se je do danes ohranila le različica v koreografiji Bournonvilla, ki je z glasbo norveškega skladatelja Hermana Severina Løvenskiolda doživela premiero štiri leta kasneje v Københavnu, uspeh nove koreografije pa je bil tako velik, da je bil pariški izvirnik kmalu pozabljen.

Priljubljenost tega baleta velja nedvomno pripisati prepoznavni Bournonvillovi estetiki, ki je postala bistvo danskega baletnega sloga. Zanj so značilni eterična eleganca, hitro delo nog, še posebej v allegro variacijah, neprisiljena in naravna prikupnost, nepretrgano zaporedje in prepletenost plesnih korakov, njihova ustreznost značaju glasbe ter dramsko upodabljanje s pomočjo mima celotnega telesa in ne zgolj obraza.

Mladenič, ki za ljubezen tvega življenje

Zgodba se dogaja na Škotskem, kjer kmečkega fanta Jamesa tik pred poroko zapelje silfida, ta pa ji z upanjem na uresničitev ljubezenskega hrepenenja sledi v čarobni domišljijski svet, s čimer se začne tragična shakespearjanska zgodba o mladeniču, ki za ljubezen tvega življenje.

Če je James ena izmed prvih moških žrtev lastne zaslepljenosti z obljubo ljubezni, je postala Silfida z nadzemeljsko prezenco nekakšna baletna sirena, zapeljivka in junakinja, ki je v domeni plesnega gledališča na široko odprla vrata novim eteričnim bitjem, kakor je narekovala tedanja moda oziroma romantična fascinacija nad nadnaravnim, iracionalnim in okultnim.

Iz Danske prihajata tudi scenograf in kostumograf Mikael Mel­bye ter oblikovalec luči Jørn Melin, v naslovni vlogi bo nastopila Catarina de Meneses, Jamesa bo upodobil Yuya Omaki. Nastopili bodo vsi solisti in člani mariborskega baletnega ansambla, simfoničnemu orkestru SNG Maribor pa bo dirigiral Simon Robinson.