Tiskane izdaje
Navihanka je najstarejši balet, ki se je do danes ohranil v bolj ali manj podobni obliki kot ob praizvedbi leta 1789 v Bordeauxu. Komični balet temelji na igri in pantomimi glavnih protagonistov, vsebina pa na stari zgodbi: deklica ljubi siromašnega mladeniča, mati pa jo želi poročiti s sinom premožnega kmeta.
Mariborsko »podeželsko« koreografsko različico Navihanke podpisuje Vladimir Derevianko (1959), virtuozni plesalec polpreteklega časa.
Kot koreograf in pripovedovalec zgodbe enolično niza podobne ansambelske plese in duete. Ceneni »gegi« bogate vdove, vinogradnika in njegovega sina, vrtnarja in guvernant, ki mestoma presegajo meje dobrega okusa, povsem izničijo zgodbo.
Plesalki, ki sta plesali navihanko Liso (Tetiana Svitlična in Catarina de Meneses), sta se razlikovali v interpretaciji. Vsaka je po svoje pristopila k oblikovanju vloge. Bili sta prikupni, igrivi in šaljivi. Svitlična je bila na premieri tudi tehnično brezhibna. Colen, Anton Bogov (na premieri), že bije boj s časom, ko se bo moral usmeriti na baletne drame. Tehnične bravure, s katerimi je leta navduševal občinstvo, bledijo.
Miniaturni Japonec Juja Omaki v nedeljo, kljub nekaterim lepo izvedenim plesnim korakom, še ni bil zrel za glavne vloge. Matjaž Marin, očarljivi in postavni plesalec v vlogi nerodnega pegastega dečka Nicaisa, spominja, domnevno po koreografovi zamisli, na prismojenega Vaška iz Prodane neveste. Kljub skopo odmerjenim plesnim korakom se je kot plesalec izkazal.
Bogato vdovo je na premieri odigral Sytze Jan Luske, ki je užival v karikiranju vloge. Vsa pozornost občinstva mu je sledila. Zazdelo se mi je, da je na oder stopila primadona Les Ballets Trocadero iz Monte Carla. (Skupina baletnikov moškega spola, ki slovi po karikiranju klasičnih baletov.) Ker je bil Luske več kot odličen z duhovitimi gegi in tudi tehnično odličen (ples s coklami), sem prezrla, da lik ne sodi v predstavo. Na reprizi je vlogo interpretiral tehnično šibak Vadim Kurgajev, z vulgarnimi gegi, ki so presegli dovoljeno, je spominjal na lady iz podeželske javne hiše v vesternih.
Ženski baletni ansambel je gotovo v dobrih rokah baletne mojstrice Alenke Ribič. Bil je enoten, plesal je lahkotno in graciozno, medtem ko moški ansambel deluje okorno in je plesno premalo izobražen. Enolična scena vaškega okolja je bila zasilen okvir plesni zgodbi, kostumi pa mestoma preveč meščanski.
V oči je bodel kostum siromašnega kmetiča s svilenimi rokavi in bleščečim životom. Orkester je zvenel uradniško kljub dirigentovi bogati mednarodni karieri. Maestro Mladen Tarbuk ni spremljal plesalcev, kot smo vajeni pri dirigentu Alekseju Baklanu, zato pa je v drugem dejanju izstopal violinski solo koncertne mojstrice Oksane Pečeny.
