Ocena muzikala Čarovnice iz Eastwicka: prehudičile zlodeja

Med številnimi protagonisti kaže pohvaliti partnersko in še posebej pevsko zgledno ubrani trio naslovnih »čarovnic«.

Objavljeno
14. maj 2012 20.47
Slavko Pezdir, kultura
Slavko Pezdir, kultura

Za zaključek jubilejne 60. sezone so pripravili na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) spektakularno slovensko praizvedbo uspešnice z londonskega West Enda, muzikala Čarovnice iz Eastwicka (The Witches of Eastwick, 2000), kakor sta ga po romanu Johna Updika iz leta 1984 ter po filmski različici Georga Millerja iz leta 1987 soustvarila avtor libreta John Dempsey in skladatelj Dana P. Rowe.

V sodoben slovenski jezik sta dialoge in pesmi okretno in duhovito prevedla Alja Predan in Milan Dekleva (za njih zanesljivo zborno-pogovorno izreko je poskrbela lektorica Maja Cerar), na oder pa je muzikal ob sodelovanju dramaturginje Eve Mahkovic z dolgoletno izkušnjo v uprizarjanju glasbenega gledališča poznavalsko, zgledno selektivno in duhovito postavil tudi pri nas uveljavljeni češki režiser Stanislav Moša. Za ubrano glasbeno plat celote je ob pomoči korepetitorja Jožeta Šaleja poskrbel avtor priredb, glasbeni vodja in dirigent devetčlanskega orkestra Žare Prinčič.

Zgodba o provincialnem zakotju Eastwicka (lahko bi bila tudi naša Dolina šentflorjanska ali Goga), v katerem se puritansko zdresirani krajani posamično najraje ukvarjajo z domnevno moralno spotakljivimi zasebnostmi »pri sosedih«, medtem ko v javnosti demonstrirajo svojo strogo monolitnost pod transparentom »Za zaščito Eastwicka«, se razvihari do dramatičnih razsežnosti, ko se v bližnji vili naseli skrivnostni tujec (Darryl Van Horne) in tako rekoč na mah osvoji srca treh razvezanih žena. Drzni in zapeljivi tujec v osamljenih in nezadoščenih, a tudi izjemno samozavestnih in zrelih krajevnih lepoticah ne razžari le osvobodilnih isker polnokrvne ljubezni, ampak požene na plan tudi plodove in posledice njihovih umetniških ter čarovniških talentov.

Prav s slednjimi »čarovnice« odrešilno pogubijo najbolj zadrto in vplivno krajevno »izganjalko hudiča« Felicio ter njenega cagavega moža Clyda ter nazadnje drastično onemogočijo celo Darrylov zavrženi poskus »bega« in ženitve z deviško Jennifer. Osvobojene ženske nazadnje zmagovito prehudičijo zlodeja samega (kot je zapisal Cankar v Pohujšanju), pa čeprav je vsaki od njih zapustil seme za svojega potomca.

Za asketsko, a estetsko in učinkovito zaznamovanje ter hitro menjavo prizorišč na tesnem odru in mestoma celo vestendovsko spektakularno bleščavo, ki pa je bila ves čas podrejena očarljivi energiji in izraznosti nastopajočih, je poskrbel scenograf Jože Logar, posebej za zapeljivo ženstvene ter za časovno, poklicno in značajsko pomenljive ter z uprizoritveno celoto usklajene kostume pa Andrea Kučerová. Skrbno izdelane solistične in zborovske plesne nastope je zasnovala koreografka Aneta Majerová.

Med številnimi protagonisti (ob 16 igralcih sodeluje še 11-članski plesni in pevski zbor) kaže najprej pohvaliti skrbno individualizirani ter partnersko in še posebej pevsko zgledno ubrani (tudi v najzahtevnejših večglasjih) trio naslovnih »čarovnic«. Osebno in umetniško osvoboditev kiparke Alexandre, čelistke Jane in pesnice Sukie, a tudi (samo)uničujočo žensko obsedenost s popolno posestjo nad svojim »predmetom poželenja«, so na premieri igralsko, pevsko in plesno očarljivo upodobile Tanja Ribič, Valerija Bencik (v alternaciji s Pio Zemljič) in Iva Krajnc.

Drznega ter na svoj način odkritega Darryla, ki zlahka osvaja s sposobnostjo poslušanja ženskih želja, obenem pa razkriva »satanovo seme« v sleherniku, je predstavil kot vsečasnega Don Juana in Mefista ter kot najglobljega režiserja »vsega človeškega« na odru karizmatični Uroš Smolej.

Pogubnost samozaverovane diktature puritanizma sta najbolj učinkovito izostrila Mirjam Korbar Žlajpah kot zadrta braniteljica »družbenih vrednot« Felicia ter Gregor Gruden kot njen značajsko zlomljeni mož Clyde. Prvinsko radoživi in naivni vlogi mladega para, ki še čaka na poroko in vstop v »društvo različnih čednosti«, sta temperamentno izrisala Tina Potočnik (v alternaciji z Viktorijo Bencik) in Domen Valič.

Izmed ostalih nastopajočih, ki so zaslužni za vrhunske zborovske pevske in plesne nastope ter zgledno ansambelsko ubranost, moremo omeniti še Lizo Humer v zanesljivih solističnih pevskih nastopih Deklice ter Jureta Kopušarja v pretežno mimičnih prizorih Darrylovega služabnika Fidela.

Glede na to, da je oder MGL brez prostora za orkester pretesen za vse nastopajoče, lahko pričakujemo poln razmah ter dodatni ustvarjalni naboj med protagonisti že zdaj očitne uspešnice na gostovanjih 6. in 8. julija pred velikim avditorijem poletnega gledališča v Križankah.