Ocena predstave Brez: spremeniti samega sebe

Režiserka Eva Nina Lampič je živahno dogajanje postavila na razsežno kvadratno prizorišče pod prosojnim stropom, s treh strani obdano z občinstvom.

Objavljeno
05. oktober 2011 17.44
Posodobljeno
05. oktober 2011 18.00
Slavko Pezdir, kultura
Slavko Pezdir, kultura

Za prvo igrano uprizoritev na novem prizorišču Odra pod zvezdami so v Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL) pripravili aktualno in privlačno krstno postavitev lani z zlato paličico nagrajenega besedila Janje Vidmar Brez. V sodelovanju z avtorico sta igro za precej neobičajno prizorišče pregledno, domiselno in učinkovito priredili dramaturginja Simona Hamer in režiserka Eva Nina Lampič.

Nosilni protagonist dinamične in duhovito dialogizirane mladinske igre v kronološko nanizanih kratkih prizorih je sedemnajstletnik Simi, ki se pod prevladujočim vplivom naivno heroiziranega očeta, ki prestaja zaporno kazen, še sam odloči dati prednost nabiranju vsakršnih življenjskih izkušenj namesto učenju iz knjig ter iskanju bližnjic na poti do potrošniško zapovedanega užitka in imetka. Pogosto špricanje srednje lesarske šole, povezano s priložnostnimi tatvinami denarja, mobilnikov in celo tabličnih računalnikov ter kdaj tudi s posredovanjem prepovedanih drog za vse bolj nasilnega organizatorja kriminalnega podzemlja Tajsona, ga privede v navidezno brezizhoden položaj.

Za Simijev odrešilni notranji preobrat od zla k dobremu je v najhujši notranji stiski ključno porazno spoznanje, da ga je idealizirani oče nekoč na svoja kriminalna popotovanja po Evropi vodil zgolj zaradi osebne koristi, saj ga je le zlorabljal za masko svojih nizkotnih dejanj. Tokrat so zanj posebno koristne tudi brutalne batine, ki jih je zaradi domnevno neizpolnjene naloge prejel v parku od izsiljevalskega Tajsona in obeh njegovih poklicnih pajdašev. Po zunanjem in notranjem presvetljenju z resnico je naposled pomembno še dejstvo, da je Simi v najhujši osebni stiski vendarle našel potrebno ljubezen, razumevanje, zaupanje in trdno oporo tako pri materi kot pri prej krivično osovraženem in podcenjevanem očimu, pri razumevajoči razredničarki ter pri izbranki svojega srca.

Režiserka Eva Nina Lampič je živahno dogajanje postavila na razsežno kvadratno prizorišče pod prosojnim stropom, s treh strani obdano z občinstvom. Scenograf Danijel Modrej je poskrbel za več prepoznavno nakazanih prizorišč v urbanem zunanjem okolju (park s potkami in klopcami, smetnjaki, košarkarskim igriščem) in notranjosti (stanovanje, učilnica) ter obenem z uporabo gradbenega odra pred zadnjo steno omogočil zanimivo igranje po navpičnici.

Kostumografija Gordane Borojević je prispevala h generacijski, časovni in značajski oznaki protagonistov. Pri sooblikovanju urbanega vzdušja z generacijsko pomenljivimi slogovnimi in žanrskimi poudarki je opazen glasbeni in zvočni prispevek JAMirka (Mirko Vičentič Polič), pri avtentičnem izražanju mladostniškega uporništva in postopnega notranjega dozorevanja pa rapovski komadi, kot sta jih napisala Jose ter Murat & Jose (Zdej vem), ki jih v živo prepričljivo interpretira Jan Bučar.

Med protagonisti, ki sproščeno govorijo generacijske različice mestnega pogovornega jezika in najstniškega slenga (lektorica Tatjana Stanič), je zahtevno nosilno vlogo Simija kot delikventnega mladeniča našega časa, hrepenečega po vabljivih izdelkih in užitkih potrošniške civilizacije, upravičeno nezaupljivega do dvojnih meril in morale odraslih, pa vendar nazadnje sposobnega zrelega odrešilnega notranjega preobrata, prepričljivo ter temperamentno odigral in odrapal Jan Bučar. Njegovega telesno večjega in bolj slokega, duševno pa bolj negotovega in cagavega vrstnika, prijatelja in pajdaša Mrkega je oživil Jure Lajovic, njegovo sprva nekoliko zadržano, potem pa vse bolj razumevajočo simpatijo med vrstnicami in, kot se izkaže na koncu, tudi muzo njegovih rapovskih sporočil Lejlo pa Ana Hribar. Predstavnike odraslih, ki kljub svojim standardnim napakam in slabostim zmorejo s prvinsko ljubeznijo, zaupanjem v mladi rod ter odgovornostjo do njegove in svoje prihodnosti konstruktivno sprejeti najtežje preizkušnje ter ostanejo Simiju zvesti zavezniki, so oživili Nina Ivanič kot Simijeva razdvojena mama, Iztok Valič kot Simijev dodatno popustljivi in ustrežljivi očim ter Nina Skrbinšek kot Simijeva dobrodušna razredničarka Profesorica Leskovšek.

 

Jan Bučar in Ana Hribar

Foto Nejc Saje