Ocena predstave Zmrdica in Zmrdek

Redko se vizija režiserja oziroma režiserke tako sklada z vizijo scenografa oziroma scenografke, kot je to v primeru predstave Zmrdica­ in Zmrdek. Scena je namreč identična dvojni atmosferi na odru, torej je enostavna in kompleksna, monokromna in barvita, celovita in prevotljena, realna in čarobna..., predvsem pa ponuja obilo možnosti za dinamičen preplet dogodkov, saj oba protagonista v silovitem ritmu zasedeta celotno površino odra.

Odrasli sicer radi pozabimo na travme odraščanja, ki pogosto niso nič manjše od »realnih« problemov, obrambni mehanizmi otrok pa so često sila domiselni. Ponavadi se odzovejo s kljubovanjem in jezo, kar je zgolj način za prikrivanje emocij in poskus vzbujanja pozornosti. Prav to drug z drugim počneta Zmrdek in Zmrdica, pri tem jima pomagata še tiger in ovca, ki sta obenem plišasti igrači in namišljena prijatelja.

Hrvaška režiserka Tamara Kučinović izvrstno obvlada prijeme za oživitev obeh živalic, še zlasti pa igralke in igralca, ki se prav tako prelevita v svojevrstni živalici, infantilnost se namreč zdi pristna in ne zgolj zaigrana, da bi ugajala mlademu občinstvu. Poleg tega rokohitrsko lahkotno in domiselno manevrirata z lutkami ter z brezštevilnimi rekviziti, kar ustvarja dodatno napetost. Da koncentracija pri otrocih ne popusti, dokazujejo njihove reakcije, saj tako gostobesedne in navdušene asistence občinstva pri zapletih junakov niso prav pogoste.

Originalna je tudi zgodba, saj je sestavljena po motivih stripov Calvin & Hobbes Billa Wattersona ter Durica Ivice Bednjanca. Kratke, vendar udarne stripovske poante, zložene v pripoved, kar kličejo po uprizoritvi, saj je z izvirnim mozaikom mogoče ustvariti prepričljivo celoto, ki po zaslugi režiserke in obeh protagonistov (predstava Zmrdica in Zmrdek sodi v sklop minaturk avtorskih projektov igralcev mariborskega lutkovnega gledališča z izbranimi sodelavci) ne razpade v zbir skečev, temveč ima zaokrožen dramaturški lok, kot bi bil tekst iz enega samega liva.

Aja Kobe in Anže Zevnik ponovno dokazujeta, da se znata ne samo metjejsko, temveč predvsem čustveno povsem identificirati z mladim gledalcem, še več, imata tisto relativno redko sposobnost, da v tovrstnih predstavah uživata, kar zagotavlja užitek tudi drugim. Projekt, ki je primeren za tako rekoč vse generacije, saj se odvija na različnih nivojih – za najmlajše kot topli skeč z aluzijami na identičen odnos otroka do plišaste živali, za nekoliko starejše kot zabavni vodič skozi pasti odraščanja ter vzpostavljanja navez z nasprotnim spolom, za tiste še nekoliko starejše pa kot zbir obojega in kot napotek, kako reagirati ob dilemah svojih otrok, ki ne potrebujejo niti pomilovanja niti pokroviteljstva, temveč pristne emocije.

Še vedno relativno nov objekt mariborskega lutkovnega gledališča je torej dokončno oživel, in sicer predvsem zaradi igralskega ansambla, ki je zdaj izredno pomlajen, kar je bilo izvedeno zelo premišljeno in tehtno. Morda bi bilo treba nekaj storiti le še z veliko dvorano, saj enostavno ne premore dovolj čara za ustvarjanje intimne atmosfere. Predstava Zmrdica in Zmrdek funkcionira optimalno tudi zaradi umestitve v manjšo dvorano.