Tiskane izdaje
Film Ko sem bil mrtev je dolgo veljal za izgubljenega, dokler ga niso odkrili – v Sloveniji. Predstava, zasnovana po njem, v režiji Diega de Bree pa je še posebno sodila v berlinsko kinodvorano Babylon, saj je v njej nekoč deloval tudi Ernst Lubitsch.
Slovenska premiera te gledališke komedije je bila marca 2010 in se je do zdaj ohranila na repertoarju ter prejela državna in mednarodna priznanja. Še pred predstavo Slovenskega narodnega gledališča Drama so v berlinskem Babylonu krstno izvedli novitete nekaterih slovenskih avtorjev, med njimi nekaj takih, ki živijo in ustvarjajo v Berlinu. Vinko Möderndorfer je napisal pesem, ki jo je uglasbil v Berlinu delujoči slovenski skladatelj Tomaž Bajželj in so jo izvedli sopranistka ljubljanske opere Urška Arlič Gololičič, tenorist SNG opere Maribor Martin Sušnik, pianist Vladimir Mlinarič z Akademije za glasbo, flavtist Marko Zupan iz berlinskih simfonikov in hornist Andrej Žust iz berlinskih filharmonikov. Aleš Šteger pa je za ta del programa napisal črtico.
Informativna, posvetovalna in organizacijska točka
Slovenski kulturni center Berlin gostuje v prostorih tamkajšnjega slovenskega veleposlaništva, prireditve pa bo organiziral na različnih lokacijah v mestu in drugje. Gre za nadgradnjo dobrih meddržavnih odnosov z Nemčijo na političnem in gospodarskem področju, je o novem Slovenskem kulturnem centru Berlin povedal njegov vodja Gregor Jagodič, ki ima za svoje delo na voljo 85.000 evrov na leto. »Pomembno je, da se slovenski umetniki lahko predstavljajo, da lahko vzpostavljajo stike in se odpirajo vrata tam, kjer je to le mogoče. Včasih je treba zelo malo za zelo velik učinek.«
Slovenski kulturni center bo deloval dvosmerno, so ob njegovi napovedi sporočali iz urada vlade za komuniciranje. Imel naj bi vlogo osrednje informativne, posvetovalne in organizacijske točke v predstavitvi slovenskega kulturno-umetniškega ustvarjanja v odnosu do berlinskih in nemških institucij. Poleg tega bo spremljal programe berlinskih in nemških institucij ter zastopal interese slovenskih kulturno-umetniških ustvarjalcev za predstavitev v nemškem prostoru. V praksi to pomeni predstavljanje vseh področij umetnosti od uprizoritvenih, likovnih, intermedijskih, literature, je povedal Gregor Jagodič. »Berlin je vse močnejši center kulture v Evropi, to je tudi pomembno mesto za sprejemanje odločitev, ne le v politiki, ampak tudi v kulturi, znanosti in na drugih področjih.«
Berlin vse pomembnejši
Berlin postaja vse pomembnejše mesto tudi za slovensko kulturo. Tu pod vodstvom pisateljice Nataše Kramberger že deluje kulturno društvo Periskop, ki bo decembra predstavilo tudi avtorici Stanko Hrastelj in Mojco Kumerdej ter prej omenjeni festival slovenskega filma. Le nekaj dni pred slovesnim odprtjem Slovenskega kulturnega centra je bila v nemški prestolnici tudi premiera filma režiserja Petra Zacha in scenarista Aleša Štegerja Brezmejno. Zakaj Berlin? »Mogoče zato, ker sva se s Petrom spoznala tu v Berlinu, pred petnajstimi leti,« je po predstavi pred polno dvorano berlinske Akademie der Künste povedal Aleš Šteger. »Povabili pa so naju tudi z akademije, kjer imajo cikel Uncertain states skupaj z razstavo. Ta tematizira prav družbene spremembe, ki se dogajajo globalno v zadnjih letih, in vsebinsko jim je film zelo ustrezal. Seveda smo možnost izkoristili.«
Večni in skupni navdih: dežela in ljudje
Gledalci so dvorano zapuščali očarani nad lepoto slovenskih obmejnih pokrajin in posebnostjo njihovih prebivalcev v filmu, ki so ga snemali dolgih osem let. »Leta 2007 sem preživel čudovito poletje tako, da se sem šel sam peš po zunanjih mejah Slovenije,« je povedal Aleš Šteger. Tekst, ki ga je napisal o tem, je pritegnil v avstrijskem Grazu rojenega Petra Zacha in po začetnem oklevanju zaradi kompleksnosti filmskega ustvarjanja, prej navajenega samostojnega pisanja knjig, je privolil, tudi zato, ker je dobil proste roke in je videl nekaj njegovih filmov. »Vedel sem, da me njegova senzibilnost nagovarja.« Tudi Zach prihaja z obmejnega območja in razume geografski prostor, je ocenil Aleš Šteger, ki se zdaj ukvarja z »zvočno instalacijo poezije«, ki bo še decembra odprta v Indiji. Tudi tam bo tema eksil.
