Opera je še vedno kraljica poletnega Salzburga

Salzburški festival: Začel se je najprestižnejši festival klasične glasbe in gledališča v Evropi.

Objavljeno
23. julij 2014 17.38
Koncert opernih arij. Solistka Alina Garanča in Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Karela Marka Chichona. Ljubljana, 8. julij 2014.
Marijan Zlobec, kultura
Marijan Zlobec, kultura

Salzburški poletni festival je eden najstarejših na svetu, takoj za Bayreuthom (1876) in Verono (1913). Ima največji program med vsemi, saj zajema­ vse zvrsti klasične glasbe, vključno z opero, gledališčem, literaturo, dokumentarnimi razstavami, predavanji, okroglimi mizami ...

Salzburški poletni festival letos poteka med 18. julijem in 31. avgustom, v ospredju mednarodnega zanimanja pa bodo, kot vedno, opere, še posebej Trubadur, Don Giovanni in Kavalir z rožo.

Medtem je v Salzburgu in Milanu izbruhnil škandal svetovnih razsežnosti o kupovanju salzburških že videnih opernih predstav za milansko Scalo; oboje je opravil človek na dveh položajih bolj ali manj hkrati oziroma povezano: Alexander Pereira, dosedanji glasbeni umetniški vodja Salzburškega festivala (v predčasnem odhodu) in bodoči glasbeni umetniški vodja milanske Scale (v prihodu).

Kako se bo vse skupaj razpletlo, je vsaj za Milano že znano; odhod takoj po koncu leta 2015, torej le po enem letu (namesto petih) mandata. Kako pa bo v Salzburgu, kjer je Pereira odsedel le tri namesto petih let, bomo izvedeli, ko bomo tam.

Vsekakor je Pereira naredil veliko napak in povzročil težave, negotovost ter zamajal ugled Salzburga, saj se te prodaje in kupčije niso dogajale brez vodstva v celoti, zlasti predsednice Helge Rabl-Stadler, ki je sicer dolgoletna in izkušena voditeljica festivala in bi zato še posebej dobro morala vedeti, v kaj se spušča s prodajo salzburških nekoprodukcijskih opernih predstav Scali!

Verdijev Trubadur

Med operami bo vzbudila največ pozornosti nova in hkrati bolj redka produkcija Verdijeve opere. Tokrat so izbrali Trubadurja, ki ga že desetletja ni bilo na programu Salzburškega festivala. Trubadur je izziv za vse, ki poznajo svetovno znano in priljubljeno sopranistko Ano Netrebko, ker bo to njen debi v vlogi Leonore, kar mnogi ocenjujejo kot glasovno tvegano potezo, saj ona ni dramski, ampak lirski sopran in je njena pot do dramskega glasovnega karakterja še zelo dolga, če bo dramski značaj sploh kdaj dosegla, saj fizioloških osnov za to nima.

Dirigent bo Daniele Gatti, režijo in scenografijo pa je zasnoval Alvis Hermanis. Azucena bo Marie-Nicole Lemieux, grof Luna Plácido Domingo ter Manrico Francesco Meli. Opero bodo izvajali Dunajski filharmoniki z zborom Dunajske državne opere (od 9. do 24. avgusta). Kot vidimo, bo Domingo spet pel baritonsko operno vlogo, tako kot pred kratkim Simona ­Boccanegro (Scala) in Nabucca (Dunaj), še prej pa Rigoletta.

Straussov jubilej s Kavalirjem z rožo

Straussov Kavalir z rožo je letos posvečen 150. obletnici rojstva Richarda Straussa. Žal pa je dirigentski nastop (že po prvih vajah) odpovedal slavni Zubin Mehta in je njegovo funkcijo prevzel Franz Welser-Möst. Bolj kot glasba, ki jo v Salzburgu vsi poznajo iz nekaj preteklih uspešnih izvedb, ljudi zanimata režija Harryja Kupferja in scenska postavitev Hansa Schavernocha. Med interpreti glavnih vlog so Krasimira Stojanova (Maršalica), Sophie Koch (Oktavian), Mojca Erdmann (Sofija), Günther Groissböck (baron Ochs). Tudi to opero bodo izvedli Dunajski filharmoniki.

Don Giovanni v domači režiji

Tretji operni magnet bo večni Mozartov Don Giovanni v režiji Sven-Erica Bechtolfa in pod dirigentskim vodstvom Christopha Eschenbacha. Bechtolf je sicer umetniški vodja salzburškega dramskega programa, kar pomeni hišno ali domačo operno produkcijo. Kaj bo lahko pokazal novega po trojčku Mozartovih oper v režiji Clausa Gutha v preteklih letih, je težko napovedati.

Med solisti so sami znani interpreti te Mozartove opere, kot Genia Kühmeier (Donna Anna), Anett Fritsch (Donna Elvira), Valentina Naforniță (Zerlina), Ildebrando D'Arcangelo (Don Giovanni), Luca Pisaroni (Leporello), Andrew Staples (Don Ottavio), Tomasz Konieczny (Komtuir) in Alessio Arduini (Masetto). Tudi to opero bodo izvedli Dunajski filharmoniki, ki so kot vedno glavni nosilci opernega in koncertnega programa v poletnem Salzburgu.

Krstna izvedba Charlotte Salomon

Za ljubitelje sodobne opere bo zanimiva krstna izvedba nove opere Charlotte Salomon Marc-Andréja Dalbavieja (r. 1961), ki jo bo izvedel domači orkester Mozarteum pod skladateljevim dirigentskim vodstvom in v režiji znanega opernega mojstra Luca Bondyja. Festival se s to opero spominja stote obletnice začetka prve svetovne vojne, medtem ko sama opera govori o znani nemško-judovski slikarki, ki je končala življenje kot nosečnica v plinski celici v Auschwitzu 10. oktobra 1943.

Peta opera na salzburškem odru bo edina uspešna Schubertova – Fierrabras, prav tako v izvedbi Dunajskih filharmonikov in pod dirigentskim vodstvom njihovega novega dirigenta Inga Metzmacherja ter v režiji slavnega Petra Steina. Rossinijeva Pepelka bo šesta opera na programu (kot ponovitev z Binkoštnega festivala), sedma bo koncertna izvedba Donizettijeve Favorite z odličnimi solisti (Elīna Garanča, Juan Diego Flórez, Ludovic Tézier, Carlo Colombara).

Osma bo poseben projekt, imenovan Wagnerjev Tristan in Izolda, kot si ga je zamislil dirigent Daniel Barenboim. Obsegal bo predigro, drugo dejanje in Izoldino ljubezensko smrt. Peli bodo Waltraud Meier, Ekaterina Gubanova, Peter Seifert, René Pape in Stephan Rügamer.

Nastopil bo palestinsko-judovski West-Eastern Divan Orchestra, ki dokazuje, da ima visoke ideale, povsem drugačne od tistega, kar spremljamo te dni v spopadih v Gazi. To žal kaže, da kultura nima nobene politične vplivne moči! Če bi rekli, da delajo dirigenti take projekte bolj za lastno slavo kot v dobro človeštva, ne bi zvenelo preveč zlobno.

Duhovna uvertura že poteka

Glede objave datuma oziroma trajanja festivala od 18. julija naj pojasnimo, da gre za uvodni enotedenski »predtakt«, kot ga je vpeljal Alexander Pereira in mu dal naslov Duhovna uvertura. Tu so na programu razna sakralna Mozartova dela, prve gledališke predstave Slehernika, baročna sakralna glasba, koncerti simfoničnega orkestra Bavarskega radia (Bernard Haitink), Orkestra Mozarteum (Manfred Honeck), Angleških baročnih solistov (John Eliot Gardiner), orkestra Camerata Salzburg (Christophe Rousset), orkestra Concentus Musicus Wien (Nikolaus Harnoncourt), Les Arts Florissants (William Christie) in prvi nastopi Dunajskih filharmonikov 23. julija z dirigentom Danielom Barenboimom ter program za otroke in mladino.

Prva prava operna premiera bo Don Giovanni 27. julija. Z Duhovno uverturo se je Salzburški festival podaljšal za en teden, pridobil nove goste in nastopajoče, zlasti tiste, ki s tem končujejo sezono in jih avgusta ne bi dobili.

Koncertni program po tradiciji bogat

V koncertnem programu je toliko ciklov, da jih ni mogoče našteti, kaj šele predstaviti v celoti. Osrednji koncert Dunajskih filharmonikov ima, po Karajanovi smrti, Riccardo Muti in je hkrati edini, ki svoj program kar trikrat ponovi v veliki festivalski dvorani (od 15. do 17. avgusta).

Letos je izbral Schuberta in Brucknerja. Prvi koncert, kot rečeno, bo s slovitimi Dunajčani imel Daniel Barenboim, potem pa še Riccardo Chailly, Philippe Jordan, Gustavo Dudamel in Daniele Gatti. Žal bo tu izvedeno samo eno sodobno delo, in sicer Time Recycling Renéja Staara iz letošnjega leta.

Dunajski filharmoniki že dolgo negirajo nekdanjo sodobnost, iz katere so izšli in postali slavni (od 1842). Žal tudi njihovi dirigenti izbirajo varno pot, za mnoge programsko nezanimivo in že stokrat prežvečeno! Dunajski filharmoniki bi se morali vsako leto bolj odločno postaviti na realna tla aktualne sodobne svetovne kompozicijske stvarnosti in s tem žive ustvarjalnosti.

Kot izjemni poustvarjalci ponuditi roko skladateljskim kolegom, ne pa da ti ostajajo potisnjeni na obrobje in omejeni na specializirane festivale. Res pa je, da jih izvajajo v nekaterih ciklih tudi na Salzburškem festivalu (npr. Salzburg contemporary, cikel del Marc-Andréja Dalbavieja, Nova glasba iz sveta islama, cikel del Wolfganga Rihma).

Sedem večerov Brucknerja (z različnimi orkestri) ni ravno programski dosežek; to bi bil v eni sezoni abonmajskih koncertov morda v Ljubljani! Še posebej, če je letos bolj Straussov kot Brucknerjev jubilej. Ali pa recimo da je, saj je bil Anton Bruckner rojen leta 1824.

Tradicionalni večeri samospevov so vedno aktualni, a je nastal vtis, da so se z leti utrudili; pevcev Lieda je vse manj, kar je hudo narobe. Tako bodo nastopili Thomas Hampson, Diana Damrau, Elīna Garanča, Anja Harteros, Christian Gerhaher, Piotr Beczała in Anna Prohaska. Prav tako upadajo solistični nastopi, saj očitno ni več svetovnih solistov.

Tako bodo v veliki festivalski dvorani nastopili le pianisti Grigorij Sokolov, Jevgenij Kisin in Maurizio Pollini ter violinistka Anne-Sophie Mutter, v Mozarteumu pa pianist Pierre-Laurent Aimard. Poseben cikel so vse Beethovnove klavirske sonate v izvedbi pianista Rudolfa Buchbinderja. Znova bo potekalo tekmovanje za najboljšega mladega dirigenta na svetu in projekt mladih pevcev, oboje s sklepnima koncertoma.

Poslednji dnevi človeštva Karla Krausa

V gledališkem programu bo največ zanimanja za izvedbo peturnega dramskega projekta Poslednji dnevi človeštva slovitega avstrijskega publicista, urednika časopisa Bakla, polemika in dramatika Karla Krausa (tudi v spomin na stoto obletnico začetka prve svetovne vojne). Podobno bodo izvedli Ödöna von Horvátha Don Juan kommt aus dem Krieg, potem Golema po motivih Gustava Meyrinka, The Forbidden Zone Duncana Macmillana, Hofmannsthalovega Slehernika in nadaljevali s tekmovanjem za najboljšega mladega režiserja (Young Directors Projects) s štirimi gledališči, med katerimi je srbsko režiserja Miloša Lolića sicer na tekst Ernsta Tollerja (Hinkemann).

Preostali trije tekmujoči režiserji so Hans-Werner Kroesinger iz Salzburga, Alexander Scott iz Anglije in Nicolas Charaux iz Francije. Posebej bodo nekaj koncertov namenili prvi svetovni vojni (posebnost bodo vojaške pesmi skladateljev različnih obdobij glasbene zgodovine ter glasba v senci vojne in literarnih branj).