Tiskane izdaje
Iztekla se je življenjska pot kostumografke Alenke Bartl, so sporočili s Slovenskega filmskega centra. Zasnovala je več kot petsto kostumografij, sodelovala pri gledaliških, filmskih in televizijskih produkcijah ter postavila temelje slovenske katedre za kostumografijo. Poslovila se je včeraj v starosti 87 let.
Alrnka Bartl se je rodila 15. marca leta 1930 v Ljubljani, kjer je obiskovala ljudsko šolo, nato med letoma 1945 in 1948 Šubičevo gimnazijo. Kot piše v njenem geslu v Novem Slovenskem biografskem leksikonu, je med letoma 1948 in 1953 živela v Beogradu, kjer je kot ena prvih Slovenk študirala kostumografijo na Akademiji uporabnih umetnosti. Po diplomi je prvo zaposlitev dobila leta 1953 pri Triglav filmu v Ljubljani, kot kostumografka pa debitirala pri koprodukcijskem filmu V začetku je bil greh (Am Anfang war es Zünde; 1954) v režiji Františka Čapa.
Začetki v Drami
V Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani je prvo kostumografijo zasnovala leta 1953, tedaj še kot absolventka, in sicer pri uprizoritvi Gogoljevega Revizorja. V SNG je bila zatem kot kostumografka zaposlena med letoma 1954 in 1961, med letoma 1962 in 1971 pa je delovala kot profesorica na oddelku za modno oblikovanje na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani.
Leta 1971 je začela pogodbeno sodelovati z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Leta 1973 se na njej tudi zaposlila, kostumografijo pa je predavala še po upokojitvi, do leta 2003. Vzporedno je predavala tudi na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter na Oddelku za tekstilstvo na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani.
Soustvarjala je z različnimi generacijami gledaliških režiserjev (najpogosteje z Viktorjem Molko, Francetom Jamnikom, Hinkom Leskovškom, Cirilom Debevcem, Žarkom Petanom, Miranom Herzogom, Jožetom Babičem, Miletom Korunom, Brankom Gombačem, Alešem Janom, Dušanom Mlakarjem, Zvonetom Šedlbauerjem in Vinkom Möderndorferjem) in koreografov (mdr. z Antonom Dolinom, Sergejem Lifarjem, s Pinom in Pio Mlakar, Henrikom Neubauerjem, Metodom Jerasom in Ikom Otrinom) ter delovala v vseh slovenskih dramskih ter obeh opernih in baletnih gledališčih. Pa tudi na Dunaju in Reki, v Zagrebu in Banjaluki.
Umetnica, ki je oblekla Dekamerona
Med njenimi najbolj odmevnimi filmskimi projekti so priljubljena televizijska nanizanka Dekameron, ki jo je 1971 zasnoval češki režiser Vaclav Hudeček, in celovečerni filmi Pet minut raja, Pastirci, Idealist, To so gadi, Praznovanje pomladi, Krč, Pustota, Do konca in naprej in Umetni raj ter hrvaški film Kiklop.
Posebno mesto v ustvarjalkinem opusu ima režiser Matjaž Klopčič. Soustvarila sta celovečerce Sedmina, Strah, Vdovstvo Karoline Žašler, Iskanja, Dediščina, Moj ata, socialistični kulak ter televizijske produkcije Zadnja šolska naloga, Nori malar, Črna orhideja in Gospodična Mary.
Poleg nagrade Prešernovega sklada (1972) in Prešernove nagrade za življenjsko delo (1989) je prejela pet Borštnikovih nagrad za kostumografijo, v Novem Sadu Sterijevo nagrado za kostumografijo, nagrado Združenja likovnih umetnikov uporabnih umetnosti in oblikovalcev Srbije in prvo nagrado Mednarodnega trienala gledališke scenografije in kostumografije.
Na puljskem Festivalu jugoslovanskega igranega filma je prejela posebno nagrado za kostumografijo filma Strah ter zlati areni za kostumografijo filmov Dediščina in Do konca in naprej. Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev in Slovenski filmski center sta ji leta 2012 podelila nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo, nazadnje ji je Borut Pahor lani podelil še predsedniški red za zasluge.
Slovenski gledališki muzej je v sodelovanju z Narodno galerijo v Ljubljani leta 2012 pripravil veliko pregledno razstavo njenega dela, Slavko Hren pa je o njej posnel dva dokumentarna portreta, Gospa, ki z oblačenjem slači (RTV Slovenija, 2011) in Legende velikega in malega ekrana – Alenka Bartl (RTV Slovenija, 2012). Njene kostumske skice so izbrali še za razstave in predstavitve v Novem Sadu, Tokiu, Šanghaju in na Praškem kvadrienalu.
