Tiskane izdaje
Slovenija je v teh dneh nekakšno središče evropske lutkarske scene – nedavno se je v Mariboru zaključil Poletni lutkovni pristan, danes se začenja ljubljanski Festival Lutke. Če je bila v Mariboru v ospredju produkcija za (naj)mlajše, pa se v Ljubljani obeta tudi in predvsem izjemno kvaliteten mednarodni izbor predstav za odrasle.
Kar je vsaj že desetletje dovolj prepričljiv trend v svetu, v Veliki Britaniji je denimo kar nekaj velikih festivalov na čelu z londonskim projektom Suspense, ki so namenjeni skoraj izključno odraslemu občinstvu.
Kot poudarja Ajda Roos, umetniški vodja ljubljanskega festivala, gre pravzaprav ob lutkovnem gledališču še za gledališče objekta in vizualnega gledališča. Vodilo izbora so vsebinsko in uprizoritveno izzivalne ter navdihujoče, predvsem pa visoko kakovostne lutkovne predstave mednarodnih razsežnosti, ki na vpogled ponujajo prebojne novosti sodobne lutkovne umetnosti.
Raznovrstnost njihovih uprizoritvenih izrazov pogosto drzno seže seže daleč onkraj našega dojemanja tega žanra, se dotakne mejnih oblik lutkarstva ter s tem potrjuje njegove neskončne izrazne razsežnosti ter so »refleksija in satirični, absurdni, poetični, impresivni komentar na aktualna družbena, politična in ekološka vprašanja«.
Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana, ob tem opozarja, da se bienalni ljubljanski festival vse bolj profilira kot ena od referenčnih »postaj« za kakovostne predstave, ki se želijo mednarodno afirmirati, k temu pa nemalo pripomore tudi dejstvo, da se ga udeležuje vse več pomembnih festivalskih in gledaliških direktorjev.
Letos bodo lahko izbirali med petindvajsetimi predstavami, ki prihajajo iz štirinajstih držav, poleg evropskih bodo zastopani tudi lutkarji iz ZDA, Avstralije in Izraela, potrebno pa bo stopiti do Lutkovnega gledališča Ljubljana, Stare mestne elektrarne, Ljubljanskega gradu, Galerije Kresija in Kinodvora.
Za uvod bo odtujen par, ki tava v svetu sanj in iluzij, v predstavi predstavil finski vizualni umetnik in čarovnik Kalle Nio, eden od znanilcev najsodobnejših smernic v razvoju vizualne gledališke umetnosti, v kateri se prepletajo prvine cirkusa, magije, plesa in vizualnih umetnosti.
Pretresljiva je predstava Pepel trenutno ene najbolj perspektivnih mladih norveških lutkovnih ustvarjalk Yngvild Aspeli in francoske skupine Plexus Polair. Nizozemska skupina Hotel Modern se pogostokrat loteva refleksije pomembnih družbenozgodovinskih tem, v projektu Taborišče z ogromno maketo koncentracijskega taborišča Auschwitz stremi k rekonstrukciji zgodovinske realnosti.
Bolj zabaven je spektakel Dogodivščine belega moža, aktualna politična satira ameriškega lutkarja, filmarja in igralca Paula Zalooma, podobno satirični komentar so tudi Plastični junaki Ariela Dorona, enega najbolj priljubljenih izraelskih lutkarjev.
Nežno, zabavno, trpko bodo predstavili romantični odnos zaljubljenega para v miniaturnem vodvilu Moja srnica in moj zajči francoske skupine AĎE AĎE AĎE. Šest izvajalcev spretno preigrava 25 različnih likov zgodbe Mega milijon: uničenje Lemuela Piktina režiserja mlajše generacija Mirka Raajasa in estonskega lutkovnega gledališča NUKU, predstavo pa je navdihnil satirični roman ameriškega pisatelja Nathanaela Westa.
Akterja danske skupine Sofie Krog bosta z izvrstno animacijo ob strašljivih zvočnih efektih popeljala skozi skrivnostne zgodbe temačnih soban Hiše, srhljivo smešnega lutkovnega komičnega trilerja za mlade in odrasle...
Ob tem bo Lutkovno gledališče Ljubljana v Tunelu uprizorilo večmedijsko site-specific postavitev gibljivih podob, objektov, glasbe, svetlobe in performansa V zavetrju časa slovenskih vizualnih umetnic Mete Grgurevič in Urše Vidic, medtem ko bo projekt Azil nizozemske skupine Babok zasnovan kot intervencija v javni prostor in bo naključne mimoidoče Krekovega trga povabil v svojevrsten absurd vizualnega in interaktivnega gledališče.
In ne, festival ne bo namenjen zgolj odraslim, nekaj projektov bo tudi za mlajše, poleg nekaterih iz tujine bodo to predvsem predstave ljubljanskega in mariborskega lutkovnega gledališča.
