Tiskane izdaje
Dolgo pričakovana predstava Igra o Antikristu umetniškega kolektiva Was ist Maribor?, ki se je nocoj odvila v skoraj povsem polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, bo verjetno še nekaj časa burila duhove in vznemirjala interprete. Vsekakor gre za eno najbolj nenavadnih, provokativnih in kompleksnih del, ki smo jih v zadnjih letih lahko spremljali v slovenskem teatru.
Redko namreč v slovenskem gledališču vidimo tako neposredno, odločno, angažirano obravnavo določenega družbenega in političnega problema – v tem primeru finančnega zloma mariborske nadškofije. Avtorji so dogajanje umestili na Slomškov trg v Mariboru, kjer se zgodi prometna nesreča. Iz karamboliranega avta skozi vso predstavo eden po eden izstopajo ranjeni potniki – vodilne osebe slovenske katoliške Cerkve: Franc Rode, Ivan Štuhec, Anton Stres, Mirko Krašovec, ki zbrano množico – ljudstvo – prosijo za pomoč, a so primorani pred tem pojasniti svojo vlogo pri finančnem in moralnem zlomu slovenske Cerkve.
Nadalje je neobičajna odločitev za formo oratorija oziroma opere (avtorica glasbe je Nana Forte), v kateri vrh slovenske Cerkve pojasnjuje, kako je do zloma prišlo, vsak posebej zase trdi, da ni kriv ipd. Pravzaprav se Rode, Štuhec, Stres in Krašovec v obliki opernih arij, pesmi, branijo z raznimi argumenti (kot smo jih od njih samih lahko slišali tudi v javnosti). Na primer: borza pomeni tveganje, »nismo vedeli, kaj se dogaja«, »kriv je Mirko Krašovec«, krivi so »sivi strici«, ker so preprečili, da bi NLB reprogramirala Cerkvene kredite ipd.
Na odru se proti koncu kot nekakšen privid pojavi zgodovinska osebnost že dolgo mrtvega karizmatičnega škofa Maribora, pesnika in publicista Antona Martina Slomška, ki naj bi skupaj z otroškim pevskim zborom pomiril strasti.
Mešanje vzvišene glasbene forme s takšno skoraj banalno, zemeljsko vsebino, kot so zavožene investicije Cerkve, o katerih prepevajo cerkveni dostojanstveniki, oblečeni v svoja tipična oblačila, nujno proizvaja komične učinke in je nasmejala tudi ljubljansko občinstvo.
Če k temu priključimo še igralce, Slovenski komorni zbor, otroški pevski zbor in številne druge glasbenike pod taktirko dirigenta svetovnega kova Marka Letonje postane jasno, da gre za eno najzahtevnejših in monumentalnih produkcij v slovenskem prostoru.
Iz same forme moralke je razvidno, da predstava umetniškega kolektiva Was ist Maribor? gradi na Brechtovem potujitvenem učinku. Ta je še posebej izrazit, ko nas na koncu majhna oseba, nekakšen palček, showman, poduči, da gre vendarle za predstavo, da pred nami ne stojijo dejanski škofje in nadškofje, ampak prvaki ljubljanske Opere.
Tudi politično sporočilo predstave je brechtovsko – opera ali oratorij se namreč sklene s prepevanjem glavnih Cerkvenih akterjev, ki jim pritegne tudi zbor (ljudstvo). Ti občinstvu razložijo nekaj takšnega: »Ni držav in ni ljudi… takšen je naravni red stvari… Ni škofij, ne nadškofij… ni Zahoda in ideologij… svet je - Akademija korporacij… Biznis je svet.«
Institucija, zadolžena za moralno čvrstost skupnosti, za ohranjanje in razvijanje vrednot krščanskega nauka, je popustila lastnemu pohlepu, bi lahko strnili moralno sporočilo predstave.
Priznanju Cerkvenih dostojanstvenikov sledi odpuščanje ljudstva (zbora), ki svojim Cerkvenim pastirjem vendarle priskoči na pomoč z vodo in vzglavniki, za katere prosijo.
Skupaj z njimi se pomirijo v sporočilu zadnjih verzov, ko se razkrije, kdo je pravi Bog oziroma Antikrist iz naslova predstave. »In bog je izbral nas, da pridigamo to veselo oznanilo… Videli smo pravo božje obličje ... Spoznali smo pravega boga,« nam pojejo (nekdanji) škofje in cerkveni možje.
S poimenovanjem kapitala, kapitalizma kot hudiča, kot ultimativnega »sivega strica« iz ozadja se težišče predstave, ki temelji in črpa iz fascinacije nad slovensko Cerkvijo, njeno ikonografijo, njenimi tipičnimi liki, prestavi in moralni nauk te zgodbe postavi v širši kontekst.
Jutri bo koncertna izvedba predstave v Dvorani Union v Mariboru.
