Protitobačna, protizeliščna prerekanja

Bo prepoved kajenja zeliščnih cigaret »okrnila avtorski izraz, sporočilnost in estetiko« gledaliških predstav?

pet, 19.05.2017, 18:00

Cilj: družba s petimi odstotki grešnikov

Prihodnost za kajenje na odrih in povsod drugje ni rožnata: Slovenija je podpisnica konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru nad tobakom, ki je prvi korak pri doseganju globalnega prostovoljnega cilja glede zmanjšanja razširjenosti kajenja do leta 2025 in vodi do družbe brez tobaka (kar pomeni, da bi manj kot pet odstotkov odraslih uporabljalo tobačne izdelke).

Slovenija je – po ostrem protikadilskem zakonu 1996 in prepovedi kajenja v javnih prostorih 2007 – nazadovala na lestvici ocene uspešnosti uvajanja učinkovitih protikadilskih ukrepov in je v spodnji polovici lestvice evropskih držav. Dolgoročno, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, moramo stremeti k družbi brez tobaka. Tak cilj so si že zastavile Nova Zelandija in Irska za leto 2025, Škotska za leto 2034 ter Finska in Norveška za leto 2040.

Oboji so delali svoje: igralci so na odru puhali zeliščne cigarete, uradnikom in zakonodajalcem pa se je zelo mudilo. Novo bruseljsko direktivo, ki uvaja slikovna opozorila o posledicah kajenja, bi morali v zakon uvesti že do lanskega maja. Z 61 glasovi za in nobenim proti so zakon sprejeli sredi februarja. Zamuda.

Z enotnim, a zamudniškim glasovanjem so poskrbeli, da je v protitobačnem zakonu (ZOUTI) pristala direktiva 2014/40/EU. Predsednik je zakon razglasil 23. februarja. Zakonodajalci so lahko rekli, da je stvar opravljena, proizvajalci cigaret so morali poskrbeti, da bodo do danes njihovi izdelki na trgu EU usklajeni z določbami direktive, a so to storili že prej.

Vladni ne zeliščnim cigaretam

Ministrica se je pohvalila, da bo zakon vplival na preprečevanje kajenja in zmanjšanje privlačnosti izdelkov pri otrocih in mladih, saj uvaja popolno prepoved oglaševanja, razstavljanja in promocije tobačnih izdelkov. A poslanci so bili še bolj prizadevni, izjemo – kajenje zeliščnih nadomestkov na gledaliških odrih – so prečrtali.

Uboga igralska gmajna je šla v kup, Saša Tabaković je s skupino poslank in poslancev marca vložil predlog zakona o dopolnitvi ZOUTI in zahtevo po izjemi utemeljil z argumentacijo, da bo prepoved »okrnila avtorski izraz, sporočilnost in estetiko« predstav. Vlada, ki ji je mnenje pripravilo ministrstvo za zdravje, je na začetku tega meseca rekla ne.

V igralskih krogih trdijo, da gre pri zahtevi za izjemo kajenja tobačnih izdelkov in zeliščnih izdelkov za kajenje za stvar umetniške svobode oziroma za ustavno varovano pravice do svobodnega umetniškega ustvarjanja. Kakšni so nasprotni argumenti državne sekretarke in vodje sektorja?

Konkretnemu vprašanju, naslovljenemu na državno sekretarko Jožico Maučec Zakotnik in vodjo sektorja za krepitev zdravja ter obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj v okviru direktorata za javno zdravje Vesno Kerstin Petrič, so se na ministrstvu za zdravje izognili, v odgovoru so zapisali, da je vlada na 133. redni seji 4. maja v mnenju opozorila, da je poleg pravice do svobodnega umetniškega ustvarjanja z ustavo varovana tudi pravica do zdravega življenjskega okolja in zagotovljeno enako varstvo temeljnih pravic in svoboščin ter enakost pred zakonom. Tehtanje o obeh ustavno varovanih pravicah je prepustila v presojo državnemu zboru.

Državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik je letos sicer javno že opozarjala, da se lahko zeliščne cigarete zmotno štejejo za nenevarne, vlada pa je v mnenju o predlogu zakona o dopolnitvi zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki ga je državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Saša Tabaković), zatrdila, da s predlagateljevo oceno o manjši škodljivosti zeliščnih cigaret, ki ne vsebujejo tobaka, ne strinja, češ da »so zeliščni izdelki za kajenje prav tako škodljivi kot tobačni.«

Kaj uporabljati namesto cigarete ali zeliščne cigarete?

Državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik je na eni od letošnjih sej opozorila, da obstajajo »rekviziti, ki lahko verodostojno prikazujejo cigarete in so namenjeni predstavam v gledališču. Uporabljajo jih denimo v Avstriji, na Finskem, Škotskem in Walesu, kjer je kajenje prav tako prepovedano tudi na gledaliških odrih.«

Hitro brskanje po spletu pokaže, da so dosegljive prav igralcem kot odličen rekvizit namenjene elektronske cigarete, ki oponašajo klasične cigarete, a ne puščajo neprijetnega vonja, predvsem pa so brez nikotinskega polnjenja, varne za vse vpletene, torej za igralca, ki oponaša kajenje, kot za soigralce in občinstvo. Rekvizit, ki stane nekaj čez 25 evrov, omogoča uporabniku od 30 do 60 »dimov«.

Enako stališče o predlogu spremembe zakona ima v imenu Nacionalnega inštituta za javno zdravje Helena Koprivnikar: »Ne podpiramo predloga sprememb zakona, ki bi omogočil kajenje zeliščnih cigaret na odru v času predstave. V gledališčih lahko igralci uporabijo rekvizite, s katerimi lahko simulirajo kajenje in se na ta način zaščiti zdravje tako igralcev kot gledalcev. Prepoved kajenja zeliščnih cigaret na odru (poleg prepovedi kajenja tobačnih izdelkov) so uvedle oziroma uvajajo tudi Avstrija, Finska, Škotska in Wales.«

Helena Koprivnikar dodaja: »V dimu zeliščnih cigaret so ogljikov monoksid, katran ter številne rakotvorne in zdravju škodljive snovi, podobno kot v tobačnem dimu ... Raziskave tudi kažejo, da je mutageni potencial dima zeliščnih cigaret podoben tobačnemu.«

Angleški zakon, ki dopušča kajenje na odru, izjemo argumentira z zagotavljanjem »umetniške integritete« posamezne predstave, vendar pa je pri tem težava to, da »umetniška integriteta« v zakonu ni natančneje definirana, kar načeloma lokalnim oblastem omogoča prepoved, prav tako mora biti občinstvo pravočasno obveščeno o dejstvu, da se bo na odru kadilo.

Kakšne pritiske so zaznali na ministrstvu za zdravje?

Vodja sektorja Vesna Kerstin Petrič: »Čeprav ministrstvo za zdravje ni imelo sestankov z lobisti, pa smo zaznali tovrstne prijeme. Tobačna industrija oziroma lobisti se na nas v večini primerov niso obračali neposredno, ampak prek posameznih političnih strank in ministrstev – predvsem zaradi nasprotovanja enotni embalaži z vidika zaščite intelektualne lastnine ... Tobačna podjetja v pripravo predloga zakona niso bila vključena, kajti Slovenija je že od leta 2005 pogodbenica okvirne konvencije WHO, ki ne dopušča nikakršnega sodelovanja s tobačno industrijo.«

Prijavi sovražni govor