Tiskane izdaje
»Ljubezen, sovraštvo, prijateljstvo ... to so vse teme, ki so v vseh Shakespearovih tragedijah. Romeo in Julija pa sta posebna. V tej tragediji glavna junaka nista kriva! Njuna edina krivda je, da sta mlada in zaljubljena. Čez rob ju potisne skupnost,« je dejal režiser in dramaturg predstave Matjaž Zupančič. In to se ni spremenilo niti danes. »Gre za zgodbo o svetu, ki ubija svoje otroke. Kar je do konca nesmiselno početje.«
Rojen na napačnem kraju v napačnem času
Romeo in Julija sta otroka iz na smrt sprtih družin. Ne poznata se, ne vesta kam kdo sodi in se zaljubita na prvi pogled. Že naslednji dan se skrivaj poročita, preživita poročno noč, potem pa sledi usodni, tragični zaplet.
Čeprav mlada, nedolžna in zaljubljena človeka umreta pravzaprav zaradi spora med družinama, bistva spora Shakespeare nikoli ne pojasni. Zupančič meni, da namenoma in ne zato, ker bi bil slab dramaturg. Razlogi dejansko sploh niso pomembni, če je rezultat smrt nedolžnih. Kot to velja tudi danes. Ali kot zapiše Zupančič:
»Domišljam si, da je to pot, ki pelje v uprizoritev. V sodobnost. V mlado generacijo, ki je vnaprej obsojena na propad. Med otroke, ki se rodijo v napačnem času na napačnem mestu. Med otroke, ki se rodijo v »napačni« družini. V begunski družini, recimo. V bogati družini. Med otroke, ki postanejo predmet trgovanja. Ki so žrtev ambicij svojih staršev. Staršev, ki želijo, da bi bil svet urejen po njihovi podobi, čeprav niso bogovi. Še tisti antični ne. Med otroke, ki so se zbudili v napačnem času. Ki so obstali izgubljeni v času. Julija se zbudi prepozno. Ali pa Romeo pride prezgodaj.«
In Zupančič nadaljuje, da je sodobnost krvava in polita s krvjo otrok. Tako ob uprizoritvi ni naključje tudi prevod kurdske ljudske pesmi. »V sporih na Bližnjem vzhodu so žrtve večinoma otroci,« je ob tem dodal Zupančič.
Tragedija bo še odmevala
Predstavo bo zaznamovala tudi glasba, za katero je Zupančič zapisal, da je ob branju tragedije ves čas mislil nanjo in jo celo slišal. Za predstavo je glasbo spisal Aldo Kumar, glasbeniki jo bodo izvajali v živo na odru, posebnost je tudi avtorski vokal Tanje Potočnik, ki sicer igra tudi gospo Montegovo.
Naslovna fotografija predstave je gola. Dobesedno. Romeo, ki ga igra novi član ansambla Petja Labović, v tej sezoni je v SLG Celje že nastopil kot gost v predstavi Jakec in breskev velikanka, in Liza Marija Grašič kot Julija sta namreč v predstavi tudi gola. Povsem logično, razlaga Zupančič: »Golota je v tej situaciji čisto naravna. Nič posebnega. Nisem hotel provocirati. Tu je golota pravilo.«
Tragedija bo zagotovo odmevala. Svoje veliko delo bodo v celjskem teatru predstavili tudi v Muzeju novejše zgodovine Celje, ko 1. marca pripravljajo pogovorni večer o tej Shakespearovi tragediji. O mitu večne ljubezni bodo spregovorili Matjaž Zupančič, zgodovinar in literarni zgodovinar ddr. Igor Grdina ter psihologinja in svetovalka za družinske in zakonske odnose dr. Veronika Podgoršek.
