»V Kudu France Prešeren imamo krasno gledališko dvorano, zato bi bilo škoda, da sameva ali celo izgine,« pravi Andrej Rozman - Roza, ki si v zadnjem mesecu z nekaterimi somišljeniki prizadeva programsko zapolniti kudovski oder. Zaživel naj bi kot prostor kabareta, cirkusa, lutkovnih predstav za odrasle ...
Prepričan je namreč, da hiša potrebuje koncept, »ki mu je vedno manjkal«. Prostor je že bil nekako politično usmerjen, a vsebinskega koncepta ni bilo, ker se Kud ni hotel prepoznati skozi teater. »In vendar, Kud ima predvsem teatrsko dvorano,« nadaljuje in našteva posameznike, ki bi sodelovali pri pripravi programa.
Gledališka dvorana ni samo produkcijsko sredstvo za širjenje zgodb in občutij. Umetnost in religija si delita isto možgansko hemisfero in teater je sakralni objekt svobodomiselnih, je Roza zapisal pred letom. Zdaj se počuti dobro, ker znova igra svojo predstavo (Že spet obisk) in pripravlja novo premiero (Jezik ne jezi se).
Rozinteater deluje na odrskih deskah svojih začetkov ... Andrej Rozman je bil z Gledališčem Ane Monro med najbolj udarnimi kudovci, ki so od jeseni 1987 z veliko predanostjo in veseljem obnavljali prostore društva in oblikovali zanimive vsebine. Kasneje se je od Ane Monro ločil in ustanovil svoj zavod, Rozinteater, v katerem sodelujejo samozaposleni v kulturi.
Matija Solce, cirkus Bufeto
Prostor za vaje in nastope potrebuje tudi Matija Solce, ki je z lutkami in glasbo vrsto let potoval po svetu. Lutke so zanj kosti, papir, karkoli. Povezuje in izmenjuje jih z glasbo in že več kot desetletje sodeluje v orkestru Etno Histria. Orkester je leta 2010 prerasel v istrski festival HISTeRIA ...
Cirkus Bufeto je še en kandidat, ki je začel v Kudu, kasneje pa ustanovil svoj zavod, edino profesionalno ustanovo, ki v Sloveniji goji in razvija klovnovsko gledališče – sintezo klovnade, cirkusa in gledališča. Z zlitjem cirkuško-klovnovskih veščin in dramaturških pristopov rahlja okvire klasičnega dramskega gledališča in tipičnega cirkuškega šova.
S plesom in cirkusom se ukvarja tudi Brane Potočan, ki ga Rozman vabi k sodelovanju. Njegovo vidnejše ustvarjanje se je začelo leta 1986, ko se je pridružil Plesnemu teatru Ljubljana (PTL) in kot del takratne avantgardne skupine pod vodstvom Ksenije Hribar sodeloval pri vseh pomembnejših produkcijah.
Vabi tudi mlade režiserje in druge gledališke ustvarjalce, ki delujejo v skupini BiTeater. Kulturnica, prostor, ki jim ga daje v uporabo LGL, je za njihovo vse bogatejšo dejavnost tesna. Morda se bodo tudi oni razveselili ustvarjanja na kudovskem odru.
Zadruga gledališč?
Prva misel skupine ustvarjalcev v nastajanju je oživiti oder na Trnovem, obnoviti dvorano in poskrbeti za infrastrukturo. Žepi umetnikov se z akcijo ne bodo polnili, razlaga Rozman. Dobro bi bilo, da bi ustanovili zadrugo gledališč, ki bi najlažje delovala tako, da bi hišo kupilo mesto in Kudovi dejavnosti namenilo taka sredstva, kot jih namenja sorodnim ustanovam.
V Kudu France Prešeren se tudi med letom odvija vrsta dejavnosti, je lani, ko so se začele težave z dolgovi, povedal takratni predsednik Kuda Vito Rožej. V okviru Kuda še vedno deluje Ljudmila, multimedijski laboratorij, ki je bil podstat za tedaj vzpostavljajočo se intermedijsko sceno, na naših strežnikih še vedno deluje kup nevladnih organizacij, kulturnih zavodov itd. »Mislim pa, da je Kud v zadnjih dvajsetih letih postal znan predvsem po gledališču, še najbolj improvizacijskem, kabaretnem, komičnem itd.,« je že tedaj razmišljal Rožej.
Če je Kud kot prireditveni prostor in administrativna združba v zadnjih letih preprosto zaspal, kakor menijo nekateri, je skrajni čas, da se Trnuljčica prebudi. Volja je, kako se bo odzvala »administracija«, pa je vprašanje zase.