Roza bi rad zadrugo gledališč

Kud France Prešeren: Oživljen oder v Trnovem lahko zapolni vrzel alternativne gledališke produkcije.

Objavljeno
01. oktober 2014 18.50
Andrej Rozman Roza 8.7.2014 Ljubljana Slovenija
Jelka Šutej Adamič, kultura
Jelka Šutej Adamič, kultura

»V Kudu France Prešeren imamo krasno gledališko dvorano, zato bi bilo škoda, da sameva­ ali celo izgine,« pravi Andrej Rozman - Roza, ki si v zadnjem mesecu z nekaterimi somišljeniki prizadeva programsko zapolniti kudovski oder. Zaživel­ naj bi kot prostor kabareta, ­cirkusa, lutkovnih predstav za odrasle ...

Prepričan je namreč, da hiša potrebuje koncept, »ki mu je vedno manjkal«. Prostor je že bil nekako politično usmerjen, a vsebinskega­ koncepta ni bilo, ker se Kud ni hotel prepoznati skozi teater. »In vendar, Kud ima predvsem teatrsko dvorano,« nadaljuje in našteva posameznike, ki bi sodelovali pri pripravi programa.

Gledališka dvorana ni samo produkcijsko sredstvo za širjenje zgodb in občutij. Umetnost in religija si delita isto možgansko hemisfero in teater je sakralni objekt svobodomiselnih, je Roza zapisal pred letom. Zdaj se počuti dobro, ker znova igra svojo predstavo (Že spet obisk) in pripravlja novo premiero (Jezik ne jezi se).

Rozinteater deluje na odrskih deskah svojih začetkov ... Andrej Rozman je bil z Gledališčem Ane Monro med najbolj udarnimi kudovci, ki so od jeseni 1987 z veliko predanostjo in veseljem obnavljali prostore društva in oblikovali zanimive vsebine. Kasneje se je od Ane Monro ločil in ustanovil svoj zavod, Rozinteater, v katerem sodelujejo samozaposleni v kulturi.

Matija Solce, cirkus Bufeto

Prostor za vaje in nastope potrebuje tudi Matija Solce, ki je z lutkami in glasbo vrsto let potoval po svetu. Lutke so zanj kosti, papir, karkoli. Povezuje in izmenjuje jih z glasbo in že več kot desetletje sodeluje v orkestru Etno Histria. Orkester je leta 2010 prerasel v istrski festival HISTeRIA ...

Cirkus Bufeto je še en kandidat,­ ki je začel v Kudu, kasneje pa ­ustanovil svoj zavod, edino profesio­nalno ustanovo, ki v Sloveniji goji in razvija klovnovsko gledališče – sintezo klovnade, cirkusa in gledališča. Z zlitjem cirkuško-klovnovskih veščin in dramaturških pristopov rahlja okvire klasičnega dramskega gledališča in tipičnega cirkuškega šova. V Zavodu Bufeto poleg soustanoviteljev – Ravila in Natalije Sultanove, diplomantov moskovske akademije za cirkuške umetnosti – delujejo mnogi priznani slovenski gledališki ­ustvarjalci.

S plesom in cirkusom se ukvarja tudi Brane Potočan, ki ga Rozman vabi k sodelovanju. Njegovo vidnejše ustvarjanje se je začelo leta 1986, ko se je pridružil Plesnemu teatru Ljubljana (PTL) in kot del takratne avantgardne skupine pod vodstvom Ksenije Hribar sodeloval pri vseh pomembnejših produkcijah.

Med letoma 1990 in 1993 je v Bruslju sodeloval s svetovno znanim koreografom Wimom Vandekeybusom, leta 1994 pa je ustanovil svojo skupino fizičnega teatra Fourklor. Takrat je ustanovil tudi Vitkar zavod.

Vabi tudi mlade režiserje in druge gledališke ustvarjalce, ki delujejo v skupini BiTeater. Kulturnica, prostor, ki jim ga daje v uporabo LGL, je za njihovo vse bogatejšo dejavnost tesna. Morda se bodo tudi oni razveselili ustvarjanja na kudovskem odru.

Prav gotovo bi navdušili še posamezne ustvarjalce, na odru je že nastopil Brane Završan, pa Alenka Tetičkovič s Štefko, danes bo tam literarno-glasbeni recital s Svetlano Makarovič in pevko Aphro Tesla.

Zadruga gledališč?

Prva misel skupine ustvarjalcev v nastajanju je oživiti oder na Trnovem, obnoviti dvorano in poskrbeti za infrastrukturo. Žepi umetnikov se z akcijo ne bodo polnili, razlaga Rozman. Dobro bi bilo, da bi ustanovili zadrugo gledališč, ki bi najlažje delovala tako, da bi hišo kupilo mesto in Kudovi dejavnosti namenilo taka sredstva, kot jih namenja sorodnim ustanovam.

»Skupno nam je namreč, da smo samozaposleni v kulturi, zaposlujemo samozaposlene. Res je škoda, da imamo svoje subvencije, nimamo pa prostora,« pravi. Društvo Kud France Prešeren bi se moralo po novem ukvarjati predvsem s socialno dejavnostjo, meni. Za en del te bi mu bili v pomoč hišni teatri, ki bi imeli delavnice predvsem za okoliške prebivalce, tako otroke kot starostnike.

V Kudu France Prešeren se tudi med letom odvija vrsta dejavnosti, je lani, ko so se začele težave z dolgovi, povedal takratni predsednik Kuda Vito Rožej. V okviru Kuda še vedno deluje Ljud­mila, multimedijski laboratorij, ki je bil podstat za tedaj vzpostavljajočo se intermedijsko sceno, na naših strežnikih še vedno deluje kup nevladnih organizacij, kulturnih zavodov itd. »Mislim pa, da je Kud v zadnjih dvajsetih letih postal znan predvsem po gledališču, še najbolj improvizacijskem, kabaretnem, komičnem itd.,« je že tedaj razmišljal Rožej.

Če je Kud kot prireditveni prostor in administrativna združba v zadnjih letih preprosto zaspal, kakor menijo nekateri, je skrajni čas, da se Trnuljčica prebudi. Volja je, kako se bo odzvala »administracija«, pa je vprašanje zase.