Tiskane izdaje
Uprizoritve del sodobnejših francoskih avtorjev na naših odrskih deskah niso prav pogoste, vendar drama Muhe iz leta 1943 ponuja toliko vzporednic z današnjikom, da se jim režiser Janez Pipan ni mogel izogniti. Nasprotno. Sartrova drama tudi v izvedbi SLG Celje kliče k uporu.
Povezava antične zgodbe z razmerami v okupirani Franciji v času kolaboracionistične vichyjske republike in navezava na aktualne družbenopolitične razmere pri nas dajeta drami tripartitno dimenzijo, ki bi zajetnim zgodovinskim razsežnostim navkljub, te bi moral gledalec v grobem poznati, ne smela ostati nerazumljena.
Prav to se je namreč zgodilo Jean-Paulu Sartru, ki je z Muhami dejansko pozival h grobemu in nasilnemu uporu proti nemškim okupatorjem, vendar ga je domača javnost v okupirani Franciji napak razumela, saj je v Muhah videla predvsem adaptacijo mita o Elektri in Orestu.
Uporniško konotacijo drame so takrat prepoznali v nemškem časopisu, ki je izhajal v Parizu, in Sartrovemu delu – četudi je bilo naperjeno proti njim – namenili pozitivne kritike. To je avtorja nehote stigmatiziralo kot simpatizerja Nemcev in vichyjskega režima.
Za prvo slovensko uprizoritev Sartrovih Muh so angažirali skoraj celoten ansambel SLG Celje z nekaj gosti, izdelati so morali več kot štirideset kostumov, s katerimi ohranjajo brezčasnost. »Muhe so leta 1943 Francoze, ki so po Sartrovem pokleknili vojaško in duhovno, pozivale k streznitvi in dejanjem. Avtorjevo gesto si želimo ponoviti. Naperjena je proti sodobnim oblikam fašizma, v prvo dejanje sem vključil tudi edino njegovo pesem. Spesnil jo je v začetku vojne, ko je bil zajet kot francoski vojak. Naša predstava je postavljena na znana slovenska prizorišča, vsak jih bo prepoznal, in tu je ključ razumevanja,« napoveduje Janez Pipan. Gledalec se po ogledu izjemno angažirane drame preprosto mora vprašati, kje smo in kam gremo. – Muhe bodo premierno uprizorili v petek ob 19.30 v SLG Celje.
Primož Škerl
