Še vedno ažurni, budni, v preži!

Na festivalu Mladi levi letos poleg nabora sodobnih scenskih prireditev tudi dvodnevna mednarodna konferenca.
Objavljeno
18. avgust 2016 15.59
Jela Krečič
Jela Krečič
Nocoj se s predstavo Noč krtov Philippa Quesnea začenja 19. edicija mednarodnega festivala Mladi levi zavoda Bunker. V tej častitljivi dobi se je festival uveljavil v mednarodnem prostoru, vpet pa je tudi v domačo kulturno krajino in svojo sosesko. Na kulturni sceni so Mladi levi neformalni znanilci začetka nove sezone.

V ospredju festivala je še vedno program, ki temelji na predstavitvi svežega dogajanja na področju scenskih umetnosti. Dolgoletna direktorica festivala Nevenka Koprivšek je v letošnji beri najprej izpostavila manj uveljavljene umetnike, »ki so pogosto najdrznejši in imajo najbolj neposredna sporočila. V Bunkerju jim rečemo 'mladolevovski' umetniki.«

Drzni

Med temi bo po njenih besedah zanimiva Indijka Mallika Taneja, aktivistična performerka z miniaturko Bodi previden, ki se ukvarja z žgočo tematiko nasilja nad ženskami. Portugalska umetnica Maria Lucia Cruz Correia se ukvarja z ekološko problematiko in bo nastopila večkrat, in sicer v duetu z Benjaminom Verdonckom.

Festival se vselej dotika tudi aktualnih političnih tem. »Nekakšno odkritje festivala sta grška režiserja Anestis Azas in Prodromos Tsinikoris s predstavo Čisto mesto, v kateri so glavne protagonistke čistilke, migrantke, 'naturščice', ki z osebnimi življenjskimi zgodbami, polnimi iskrivosti, humorja pa tudi trpkosti, metaforično zarišejo naš odnos do migrantov ter prelaganje krivde za lastno mizerijo na pleča še bolj nesrečnih,« je povedala Nevenka Koprivšek.

Med slovenskimi mladimi upi velja omeniti tudi režiserko Katjo Legin in No!training Lab, ki priprav­ljajo raziskovalno »upočasnjevalni« umetniški proces v dialogu s Kunderovim romanom Počasnost.

Od mlajših novincev velja izpostaviti nemški kolektiv Scripted­Reality, ki se spretno poigrava s Hayekovo filozofsko in ekonomsko doktrino. Ludomir Franczak v performansu Ponovno pridobljeni tematizira zgodbe in predmete Nemcev, ki so jih po povojnem zarisovanju meje izgnali iz Poljske. Njegov sonarodnjak Waldemar Tatarczuk se podobno ukvarja s spominom v performansu Gor.

Levi v širšem kontekstu

Za Mlade leve je od začetka značilna vpetost v mednarodni prostor in kulturno-umetniške mreže. Zadnja leta se v tovrstnih zavezništvih lotevajo širših družbenih tem: socialnih, ekoloških, političnih. »Vlogo kritičnega opazovalca je zamenjala proaktivnejša vloga v iskanju novih zamisli, novih prostorov, kjer je sploh možno misliti in si predstavljati izhod iz utečenih tirov in zatečene miselnosti, da se tako ali tako nič ne da,« je usmeritev festivala in njegovo mednarodno povezovanje komentirala Nevenka Koprivšek.

Del tega angažmaja prav gotovo odseva v pečatu, ki ga festival in zavod Bunker puščata v svojem najožjem miljeju, v četrti Tabor z različnimi projekti, kot so oživljanje parka, ploščadi, skupnostnega vrta, občasno delo s starejšimi občani, azilanti itd. Rezultat in širša družbena funkcija njihovega delovanja sta občasno vidna v tem, da sprožijo dejanske spremembe. Takšen primer je prav Slomškova ulica, ki jo mesto te dni prenavlja in bo tudi na pobudo Bunkerja dobila drevesa, kolesarsko pot in klopce. »Tovrstni mikro projekti, mikro zgodbe, lahko sprožijo spremembe v naši percepciji sveta, neposrednega okolja in možnih, včasih tudi sistemskih rešitvah,« je prepričana Nevenka Koprivšek.

Naslednje leto bo festival praznoval dvajsetletnico. »Do zdaj nam je vedno uspelo biti ažurni, budni, v preži, bili smo pripravljeni tvegati in hkrati zagotavljati nekakšno kontinuiteto,« je poudarila. Po njenem so ustvarjalci festivala rutinirani, z dobrimi povezavami s tujino, festival je dobro umeščen v siceršnjo kulturno ponudbo, ustvarja pa tudi prostor za ­presenečenja.

»Na žalost je tudi res,« dodaja, »da si želimo sem in tja tudi kake večje predstave, da se bomo res lahko vsaj malo postavili ob bok vsemu, kar je možno videti v vsakem večjem evropskem mestu, a so naši proračuni v primerjavi z njimi smešno majhni.« Pogosto se jim namreč zgodi, da si tudi srednje velikih predstav ne morejo več privoščiti. Ob tem je Nevenka Koprivšek opozorila, da usoda slovenskih festivalov ni samoumevna, trend se je že obrnil in festivalov je vse manj, opazna je tudi izgorelost kadrov. »Za čedalje težjimi pogoji preži nevarnost zapiranja v lokalne, nacionalne kontekste. Tudi mi nismo sposobni uvida v prihodnost, a ostajamo budni in pripravljeni na spremembe, na ustvarjanje drugačnih pogledov in novih zgodb.«

Proti trdoživim mitom

Letos bo v času festivala potekala tudi mednarodna konferenca Pripravljeni na spremembe: nove politične mitologije in umetnost. Alma Selimović, ki organizira ta festivalski sklop, je opozorila, da Mladi levi že od začetka ponujajo prostor za dialog, ki se dotika konteksta ustvarjanja in ne zgolj umetniške produkcije. Letos ta prostor še širijo z dvodnevno konferenco.

Osnovna usmeritev sklopa Pripravljeni na spremembo, ki poteka od leta 2010, je v detektiranju trdoživih družbenih mitov (od nacionalnih do ekonomskih, po katerih, denimo, kapitalizem nima alternative) in njihovem podvrženju analizi ter kritiki. »Nabor letošnjih gostov je precej eklektičen, vsi pa se dotikajo dominantnih mitologij,« je povedala Alma Selimović. Med vidnejše goste konference sodi libanonski arhitekt, umetnik in pisec Tony Chakar, ki bo razmišljal o vpetosti v ideologije in možnosti njihovega preseganja. Bosanski kolektiv Crvena bo obravnaval vlogo države danes in učinke prekarizacije na vse vidike življenja.

Alma Selimović je izpostavila tudi projekt Maje Smrekar in Marie Lucie Cruz Correia, ki se bosta spopadli z mitologijo antropocentričnosti – prva skozi premišljanje naravnega in druga pri premišljanju ekocida. »Mitja Velikonja in Sandi Abram bosta poskusila 'brati' politične mitologije z zidov Ljubljane – iz grafitov in ulične umetnosti. Kaj nam govorijo (politična) sporočila tistih, ki sporočajo svoje misli ilegalno, a zelo vidno?« je še izpostavila Alma Selimović.