Tiskane izdaje
Obeleževanju 400. obletnice smrti največjega svetovnega dramatika Williama Shakespera se s festivalom Živel Shakespeare! pridružuje tudi SNG Drama Ljubljana. Med 17. in 23. aprilom si bo mogoče ogledati štiri »shakespearjanske« gledališke projekte – gostovanje, dve premieri in obnovljeno predstavo.
Tudi če se je mogoče ideja na začetku marsikomu zdela nora, se gotovo ni porodila in tudi udejanila brez tehtnega razloga. Namreč, uprizoritev največjega in najpopularnejšega dramskega dela vseh časov popeljati na gostovanje po vsem svetu in to z začetkom ob 450. obletnici avtorjevega rojstva, 23. aprila 2014, in z zaključkom na isti datum, le da dve leti kasneje. Točno ob 400. obletnici njegove smrti.
Seveda, avtor tragedije je William Shakespeare, uprizoritev Hamleta, ki v nedeljo po gostovanju v več kot 170 državah sveta prihaja na veliki oder ljubljanske Drame, pa rezultat projekta londonske gledališke hiše Shakespeare's Globe Globe to Globe Hamlet.
Predstava na poti
»Popotovanje« projekta, režirala sta ga Dominic Dromgoole in Bill Buckhurst, naslovna vloga pa pripada mlademu temnopltemu igralcu Ladiju Emeruwi, se je začelo v severnoevropskih gledališčih, nadaljevalo v Severni in Južni Ameriki, Avstraliji, Aziji in Afriki, v zadnjih nekaj tednih pa ponovno osvaja evropske gledališke prostore. Med drugimi so si uprizoritev lahko ogledali v Butanu, Nepalu, Mikroneziji, Togu, Barbadosu, Dominikanski republiki, na Palau ...
V Somalilandu je bila Hamlet po 23 letih prva katerakoli v celoti odigrana predstava tujega gledališča, pred stavbo sudanskega Narodnega gledališča v Kartumu jih je spremljalo več kot 3.000 gledalcev, pred 300 begunci so jo odigrali v begunskem centru v Calaisu ... Do sedaj si je v dobrih 170 državah predstavo ogledalo več kot 100.000. Projekt si je zaradi sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in kulturnim izobraževanjem prislužil pokroviteljstvo Unesca.
Gostujoča produkcija je adaptacija izvirne, v Shakespeare's Globe premierno uprizorjene leta 2011. Od izvirnika jo loči manjše število igralcev, od katerih vsak igra več vlog, ter okrajšano besedilo. Razlog je predvsem v enostavnejši logistiki, učinkovitejših tehničnih rešitvah in za tovrstno gostovanje izredno zahtevni finančni konstrukciji. Uprizoritev je mogoče spreminjati tudi glede na lokacijo gostovanja, vrsto oziroma prostor gledališča, število občinstva ...
Obnovljeni Beneški trgovec in dve premieri
Posebej za festival bo obnovljena predstava Beneški trgovec (režija Eduard Miler, SNG Drama Ljubljana, 2011), uprizorjeni bosta tudi dve premieri. V režiji Daniela Daya Škufce in v naslovni vlogi Roberta Korošca bo na Levem odru 19. aprila premiera monodrame Hamlet. Gre za adaptacijo, v kateri razen Hamletovih jezikovnih bravur (v prevodu Srečka Fišerja) ne ostaja praktično nič drugega besedilnega tkiva. To pa, pravijo ustvarjalci, ne pomeni, da gre za interpretacijo, ki zgodbo kakorkoli siromaši, če že, potem jo v nasprotju s kalejdoskopom likov, ki se v tragediji sicer pojavljajo, bistveno bolj prizemlji in posledično dela lažje razumljivo.
Ekipa ustvarjalcev je mlada, zato je bilo izhodišče študija ravno iskanje poskusa razumevanja Hamleta s perspektive mladega človeka, ki se zaveda dejstva, da vseh odgovorov, ki jih tragedija ponuja, ne more dokopati. Bistveni element uprizoritve je tudi iskanje razlogov pasivnosti dramskega junaka na eni strani, na drugi pa razlogov ne-aktivnosti današnjih mlajših generacij. Ključno vodilo pa ostaja vprašanje - kaj se tukaj, v tem svetu, pravzaprav dogaja.
Festival 23. aprila zaključuje premiera še ene velike Shakespearjevo tragedije. Režiser Igor Pison z igralci Bojanom Emeršićem, Barbaro Cerar, Ivo Babić, Rokom Viharjem, Zvonetom Hribarjem ter Klemnom Janežičem v Mali drami pripravlja »komorno« interpretacijo Macbetha. Uprizoritev ene najkrajših in najkompaktnejših Shakespearovih tragedij je v Pisonovi interpretaciji upodobljena skozi pogled preko intimnega.
Besedilo prevoda Otona Župančiča se dogaja namreč v zasebnosti stanovanjskih prostorov in osredotoča na seciranje medosebnih odnosov, ki se v vseh možnih oblikah porajajo v osnovni družbeni celici. Po besedah režiserja je odločitev za uprizoritev posledica dejstva, da gre za dramsko besedilo, ki se začenja z vojno, se z ubijanjem nadaljuje, z vojno pa se tudi konča. To pa so dejstva, ki se danes potrjujejo kot splošno sprejeta politična aktivnost (vojna kot nadaljevanje politike z drugimi sredstvi). In takšna je družba lahko obsojena zgolj na - propad.
Obetata se tudi dva pogovora. O Shakespearjevem delu in življenju bosta skozi perspektivo pravkar izdanega prevoda knjige Will in svet Stephena Greenblatta govorili prevajalka dr. Marija Zlatnar Moe ter pisateljica in publicistka dr. Svetlana Slapšak, gosta filozofskega pogovora z naslovom Kaj bi si Shakespeare mislil o nas? pa bosta dr. Mladen Dolar in dr. Gregor Moder.
