Vraževerje je pri mariborskih produkcijah odveč

Moč usode: Nocoj premiera že tretje mariborske uprizoritve te Verdijeve opere, režijo je prevzel Pier Francesco Maestrini.

pet, 02.02.2018, 18:00

Opero Moč usode so v SNG Maribor uprizorili že dvakrat, zlasti predstava iz leta 2011 je bila zelo uspešna, saj so z njo med drugim gostovali v Liègeu, Veroni, Salernu in Izraelski operi v Tel Avivu. Nocoj bo tretja premiera tega Verdijevega dela, režiser pa ostaja isti.

Režijo je znova prevzel Pier Francesco Maestrini, ki je že nekakšen hišni režiser, saj je v zadnjih letih v SNG Maribor postavil na oder tudi Donizettijevo komično opero Ljubezenski napoj, Verdijevo Aido, Rossinijevo Italijanko v Alžiru ter Puccinijevo protoveristično opero Dekle z zahoda.

Dirigent bo tokrat Gianluca Martinenghi, v osrednjih vlogah pa bodo nastopili Rebeka Lokar, Jure Počkaj, Renzo Zulian, Alfonz Kodrič, Valentina Čuden, Irena Petkova, Sebastijan Čelofiga, Dušan Topolovec, Svetozar Rangelov in Jaki Jurgec.

Muzikologinja Manica Špendal je poudarila, da so Verdija instinktivno in morda nezavedno pritegnile temačnejše, pesimistične in tragične zgodbe, s katerimi se je lažje poistovetil, prav tako so mu omogočile doseči želen učinek dramatičnosti skozi glasbeno ekspresivnost in odrsko katarzo, ki se je vedno znova porajala v smrti njegovih največjih opernih junakinj. Po uspešni praizvedbi opere Ples v maskah v rimskem gledališču Apollo leta 1859 je Verdi dobil več ponudb opernih gledališč, naj napiše kakšno noviteto, a je vse iniciative iz neznanih razlogov ­zavrnil.

Foto: Tiberiu Marta

Pretresljiva gledališka izkušnja

Ustvarjalni molk je prekinila nenavadno velikopotezna ponudba sanktpeterburškega Velikega kamenega gledališča in tako je Verdi po posvetu s prijateljem in sodelavcem, libretistom Francescom Mario Piavejem, prišel do izbora dramske predloge španskega dramatika Ángela Saavedre z naslovom Don Alvaro ali Moč usode.

Dramska ideja se navezuje na kruto in brezobzirno usodo, ki stresa besneče maščevanje na protagoniste brez občutka za pravičnost, izjemno čustvena zgodba je razpeta nad konfliktom različnih družbenih stanov in vojne za avstrijsko nasledstvo, sredi katere se znajdeta protagonista Don Alvaro in Leonora.

Ena izmed vsebinskih zanimivosti je, da se zaljubljenca od kratkega in silovitega srečanja v prvem dejanju ponovno vidita šele tik pred Leonorino smrtjo v zadnjem dejanju. Verdiju in libretistu Francescu Marii Piaveju je uspelo z jasno avtorsko pisavo in ekspresivno glasbo, razprostrto v premišljenem glasbenem organizmu in polnokrvni orkestraciji, ustvariti operno uspešnico, ki še danes z enako močjo privablja gledalce, saj nas s pretresljivo gledališko izkušnjo vedno znova opominja na (ne)moč človeške volje in usodnost posameznikovih odločitev in dejanj, tudi če so bila storjena z dobrimi nameni ali »blagoslovom« moralne ­superiornosti.

Produkcijo opere spremlja nekakšno vraževerje, ki se je še okrepilo po smrti priznanega baritonista Leonarda Warrena, ki je umrl med izvedbo v Metropolitanski operi. Vendar v mariborskem primeru glede na zelo uspešne uprizoritve in številna gostovanja to očitno ne velja.

Scenograf uprizoritve je Juan Guillermo Nova, kostumograf Luca Dall' Alpi, oblikovalec luči Pascal Mérat, video sta oblikovala Juan Guillermo Nova in Gregor Mendaš, zborovodkinja je Zsuzsa Budavari Novak, poleg solistov pa bodo nastopili tudi zbor, orkester in balet Opere in Baleta SNG Maribor.

Prijavi sovražni govor