Zaljubljeni v Shakespeara: Leto gledališkega maga

Ko je od njegove smrti minilo dobrih 200 let, so začeli dvomiti o avtorstvu del, ki so mu jih pripisovali. Je bil William Shakespeare, rojen neznanega dne (najbrž pa 23. aprila 1564) v angleškem kraju Stratford-upon-Avon, a krščen 26. aprila 1564, dejanski avtor 37 gledaliških iger in 154 sonetov ter obenem eden najveličastnejših dramatikov in pesnikov vseh časov?

Je bil Shakespeare nemara celo ženska? Ali pa je bilo ime v resnici živečega moža samo izposojeno za psevdonim nekega drugega avtorja ali celo več avtorjev, ki se iz neznanih razlogov niso mogli ali smeli podpisati s svojimi imeni?

Vprašanje Shakespearovega avtorstva je sprožilo številne teorije, tudi teorije zarote, ki še danes vznemirjajo zanesenjaške posameznike. A kolikor se te teorije že berejo kot resnično vznemirljive detektivke, vredne kakega Hollywooda, pa večina shakespearologov o njegovem avtorstvu vseeno ne dvomi.

Ne glede na to, ali je bil ali ni bil avtor impozantnega opusa, je William Shakespeare umrl 23. aprila 1616 po julijanskem koledarju, na dan svojega domnevnega rojstnega dne, star 52 let. To pomeni, da nas letos od njegove smrti loči natanko 400 let. Nič čudnega torej, da bo leto 2016 – in to ne le na Otoku – posvečeno najslavnejšemu gledališkemu bardu, ki je kot malokdo vplival na prihodnji razvoj zahodne literature in kulture nasploh do danes. Ob tem ne gre spregledati še nekega naključja: 23. aprila 1616 je umrl tudi avtor znamenitega prvega novoveškega romana Don Kihot Miguel de Cervantes. Ta obletnica ne bo obeležena tako množično kot Shakespearova, so pa španska ambasada v Veliki Britaniji, Oxfordska univerza in londonski inštitut Cervantes združili moči za januarski znanstveni simpozij, posvečen obema mojstroma.

V Shakespearovi domovini so ob obletnici dramatikove smrti­ ustanovili poseben konzorcij,­ imenovan Shakespeare400, ki združuje različne kulturne, ustvarjalne in izobraževalne ustanove, sodelujoče pri celoletnem programu, namenjenem počastitvi njegove dediščine. Pisateljevo rojstno mesto in London, kjer se je proslavil, bosta poleti gostila svetovni kongres shakespearoslovcev, številne scenske uprizoritve, razstave, filmi in druge prireditve pa bodo naselili tako rekoč celoten planet.

Od odra do odra

Tudi Slovenija ne bo izjema. Z razstavo Hamlet na Slovenskem se bo 11. januarja v Cankarjevem domu začel vse leto trajajoč festival Shakespeare za vedno. Nastal je na pobudo generalne direktorice Cankarjevega doma Uršule Cetinski, ki bo tudi glavni nosilec prireditve, pri kateri sodelujejo različne kulturne ustanove.

Do konca leta bo izvedenih štirinajst večjih projektov, gledaliških, plesnih in opernih predstav, pesniških večerov, predavanj, glasbenih inscenacij, filmov in delavnic. Med največje dogodke sodi januarska premierna uprizoritev opere Giuseppeja Verdija Otello, ki nastaja v koprodukciji ljubljanske Opere in Cankarjevega doma. Tragično zgodbo o povzpetništvu in spletkarstvu, ki pogubita ljubezen, bo režiral slovenskemu občinstvu že znani režiser Manfred Schweig­kofler, šef dirigent pa bo Jaroslav Kyzlink.

Z radikalno različico Macbetha prihaja v goste južnoafriški režiser svetovnega slovesa Brett Bailey, ki se naslanja na Verdijevo opero, a z glasbo Fabrizia Cassola. Uvod v to gostovanje bo predavanje ­Macbethov čudni sloves gledališkega prekletstva dveh slovenskih prevajalcev Shakespeara, pesnikov Marjana Strojana in Milana Jesiha.

Domače ustvarjalce najbolj vznemirja Hamlet, saj bo ta inspiriral kar tri avtorske projekte. Pisatelj in igralec Andrej Rozman Roza pripravlja monodramo Šekijeva šunkarica ali Hamlet po slovensko, v kateri je slavni danski princ po poklicu klovn, drugače pa pesimist, ki išče razloge za razpadanje družbe. Jaka Andrej Vojevec bo uprizoril Hamleta in pol, predstavo, ki bo tematizirala zakulisje uprizoritve Hamleta v osrednji gledališki hiši, Matjaž Farič pa gledališko predstavo Samo Hamlet, s katero se bo konec novembra sklenil festival.

Zanimivo je, da se slovenska poklicna gledališča v letošnji sezoni niso pretirano odzvala na obletnico: komornega Macbetha bodo aprila v režiji Igorja Pisona uprizorili na malem odru ljubljanske Drame, mariborsko lutkovno gledališče prav tako aprila pripravlja uprizoritev Sen kresne noči v režiji Mattea Spiazzija, koprsko pa avtorski projekt Jake Ivanca Vihar.

Razkrinkani patriarhat

Shakespeare je močno vplival tudi na popularno kulturo 20. stoletja, že zlasti na film, ki se je njegovih dram, še zlasti tragedij, loteval na različne načine – kot vernih, klasičnih predelav, kot konfrontacij klasičnega teksta z »nepravilnimi« žanri, kot sodobnih adaptacij, ki so zgodovinsko odmaknjeno okolje in čas prestavljale v tukaj in zdaj, ali pa kot obdelav posameznih motivov, ki so prinesle povsem nove zgodbe. Cikel Shakespeare na filmu bo tako pokazal prerez vseh teh plasti, poseben cikel filmov pa bo z lastnim sporedom na svojih programih dodala tudi nacionalna televizija.

Zanimiv dogodek se obeta ob obisku treh igralcev londonskega Kraljevega narodnega gledališča. Julian Rhind Tutt, Danny Sapani in Jonathan Slinger bodo spregovorili o tem, kaj Shakespeare pomeni Britancem in kje so današnji izzivi njegovih del.

Shakespearovo leto si je težko predstavljati brez novih knjižnih izidov. Za zdaj je napovedan le prevod ene najbolj cenjenih biografij Williama Shakespeara Will in the World ameriškega literarnega kritika in teoretika ter Pulitzerjevega nagrajenca Stephena Greenblatta, ki bo izšel pri Beletrini. Izid knjige bo aprila v sklopu festivala spremljal niz predavanj. Poseben sklop predavanj, posvečen fenomenu Shakespearove tragedije in njene literarne, gledališke, filmske in glasbene recepcije je zasnovala Svetlana Slapšak. Naslov cikla ne pozna milosti – Razkrinkani ­patriarhat.