Marina Abramović prestavljena na novomeški oder

Premiera: Gledališka raziskava skozi Marino Abramović pripelje Antigono do zadnjega poglavja spreminjanja sveta.

Objavljeno
10. april 2014 10.34
Posodobljeno
10. april 2014 12.00
Zdenka Lindič - Dragaš, Novo mesto
Zdenka Lindič - Dragaš, Novo mesto
V novomeškem gledališču Anton Podbevšek Teater (APT) bo nocoj ob 20. uri 35. premiera. Pod okostjem kita, ki je bilo del scene Letečega Holandca, ki ga je še med delom v Ljubljani pred leti režiral isti režiser Matjaž Berger, bo po njegovem konceptu postavljen na oder projekt Marina Abramović ali kako sem izgubil pot do Antigone.

Predstava, ki kot celotna letošnja produkcija APT sledi konceptu raziskave in uprizoritvene akcije osnovne Lacanove predpostavke etike psihoanalize – ne popustiti glede svoje Želje (ta ne vodi nujno do ugodja, za sabo pa pušča kraterje) –, je po Bergerjevih besedah idejno nadaljevanje etičnega raziskovanja človeškega individualno-družbenega delovanja in nadgradnja temelja, ki so ga v APT lani postavili na oder s prvo uprizoritvijo del Slavoja Žižka.

Projekt Marina Abramović ali kako sem izgubil pot do Antigone gradi na tekstih in delovanju najbolj znanih sodobnih slovenskih ustvarjalcev filozofov in še nekaterih drugih: Slavoja Žižka, Alenke Zupančič, Mladena Dolarja, Jacquesa Lacana, Dominika Smoleta, Srečka Kosovela, Marine Abramović, Alaina Badiouja, Hegla, Sofoklesa.

»Predstava se ne ukvarja toliko z Antigoninim dejanjem kolikor z miselnimi izhodišči za branje in pravo razumevanje njenega dejanja, ki ga poganja misel Ne da sovražim – da ljubim, sem na svetu. Z Lacanom rečeno: Antigona je skoraj za vse v naši snovi vsakdanjega življenja, v snovi etike, prelomna točka, saj se lahko vsakdo ob vsakem sporu, ki nas razdvaja v razmerju do družine, domovine in zakona, ki v imenu skupnosti nastopa kot pravičen, vselej sklicuje na Antigono. Podoba njenega dejanja je sestavni del naše morale,« je povedal Matjaž Berger.

Gledališka raziskava Antigoninega dejanja poskuša prek vsega, kar je v body artu in percepciji tako imenovane neprilagojene umetnosti naredila Abramovićeva, preveriti polje Antigoninega dejanja skozi možnosti logike absolutne prezence, prekinjanja, individualizacije, razlike in repeticije, logike, ki skozi Marino Abramović pripelje Antigono do zadnjega poglavja spreminjanja sveta.

Predstava bo zagotovo nekaj posebnega. Nastopajoče so tako globoko v njej, da se na tiskovni konferenci niso mogle ubraniti solzicam, igralec Pavle Ravnohrib je izpostavil srečo Novega mesta, da ima gledališče, v katerem se razmišlja, novomeška pevska legenda Tokac si je zapomnil in bo recitiral dramsko besedilo, v predstavi sodelujejo balerine ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, uporabljen bo znakovni jezik itd.

V predstavi sicer nastopajo Petra Govc, Sabina Kogovšek, Pavle Ravnohrib, Akira Hasegawa, Magdalena Reiter, Ana Pandur Predin, Maruša Majer, Joseph Nzobandora - Jose, Tomislav Jovanović - Tokac in Aja Koncilija.

Koncept, režija in dramaturgija so delo Matjaža Bergerja, glasba Petra Penka, scenografija Marka Japlja, kostumografija Alana Hranitelja, koreografija Magdalene Reiter.

Predstava Marina Abramović ali kako sem izgubil pot do Antigone je nastala v koprodukciji APT in SNG Drame Ljubljana. V Ljubljani bo premiera 1. junija.