Organizacijski obrisi projekta Evropske prestolnice kulture 2012 v Mariboru in partnerskih mestih so z imenovanjem vršilcev dolžnosti javnega zavoda Maribor 2012 nekoliko bolj jasni, vendar je zdaj obenem tudi povsem jasno, da vsaj še nekaj mesecev ne bo vodstva zavoda z vsemi pooblastili in pristojnostmi. Mariborski župan Franc Kangler je namreč za v. d. generalnega direktorja imenoval direktorja Narodnega doma Vladimirja Rukavino, za programskega direktorja Aleša Novaka, sicer direktorja direktorata za kulturo in mladino mariborske občine, za poslovno direktorico pa Heleno Hvalec, dosedanjo mestno svetnico, vendar je le malo verjetno, da bosta slednja to funkcijo opravljala dolgoročno.
Skoraj ni dvoma, da bo Rukavina to funkcijo prevzel tudi po dokončnem konstituiranju zavoda in izteku javnega razpisa, še zlasti ker so po formalnih zapletih pravne službe sklenile, da lahko Rukavina opravlja funkcijo direktorja dveh javnih zavodov, torej tako Narodnega doma kot tudi Maribora 2012, seveda z deljenim delovnim časom. Aleš Novak priznava, da je njegovo imenovanje namenjeno predvsem postopkom dokončnega oblikovanja zavoda, sicer pa lahko v tem času izvaja tudi nekatere nujne in neodložljive aktivnosti v zvezi s programskimi vprašanji, medtem ko je Helena Hvalec skorajda povsem neznana in bo najverjetneje mesto poslovne direktorice opravljala le začasno oziroma po predvidevanjih tri mesece, ko se bo končno le oblikovala toliko časa pričakovana vodstvena ekipa EPK.
Zato pa je mariborski župan zelo pohitel s predlogom za imenovanje režiserja Tomaža Pandurja za predsednika programskega sveta. V svetu bo devet članov, po tri pa bodo imenovali ministrstvo za kulturo, nacionalni svet za kulturo ter mestna občina Maribor. Očitno od tega, da bi imel Pandur eno odločilnih vlog pri oblikovanju programa, Kangler ne namerava odstopiti. Za županovo napovedjo o »projektu svetovnega formata« je namreč menda prav Pandurjev in Kanglerjev projekt tako imenovanega Evropskega gledališča, saj sta si župan in režiser že dokaj podrobno ogledala nekaj potencialnih lokacij za novo mariborsko gledališče.
Kolikšen del sredstev od 10,7 milijona evrov, ki jih je s podpisom sporazuma med Kanglerjem in ministrico za kulturo Majdo Širca dobil zavod Maribor 2012, bo namenjeno temu Pandurjevemu projektu, je za zdaj še težko napovedati, vsekakor pa je ta denar iz državnega proračuna prva konkretna vsota, s katero organizatorji razpolagajo. Denar bo v naslednjih treh letih namenjen predvsem uresničitvi programa, nekaj pa tudi financiranju zavoda, še vedno pa ostaja odprtih precej finančnih vprašanj, predvsem v zvezi s kulturno infrastrukturo. Mednarodni arhitekturni natečaj za novo moderno galerijo v Mariboru je končan, ob tem pa se država še ni konkretno opredelila o višini finančne pomoči pri dvajset milijonov evrov vrednem projektu.
Po besedah Aleša Novaka pričakujejo vsaj polovico, torej deset milijonov evrov, če bodo na ministrstvu vztrajali pri določilih, da je mogoče za posamezne infrastrukturne naložbe nameniti največ dva milijona evrov, pa tega projekta gotovo ne bodo mogli sami uresničiti. Časa je zelo malo, zato pričakujejo čim hitrejši odgovor ministrstva, saj se izteka zadnji rok, da bi lahko novo stavbo na dravsko nabrežje umestili do leta 2012. Poleg tega je v načrtu še vrsta drugih projektov, od obnove kulturnega centra Pekarna, Mestne knjižnice, Pokrajinskega muzeja, Minoritske cerkve in vrste osrednjih mestnih trgov, ki naj bi dobili novo podobo ...
Iz tiskane izdaje Dela