Tiskane izdaje
Platonova Država je čtivo, ki ga najboljših deset ameriških univerz najpogosteje umesti v učne načrte svojih različnih študijskih smeri. Podatki o predpisanih delih na najboljših univerzah so zdaj dostopni prek podatkovne baze, ki je nastala v okviru ameriškega projekta The Open Syllabus.
V okviru projekta The Open Syllabus na univerzi Columbia so v petnajstih letih zbrali več kot milijon učnih načrtov univerz v angleško govorečem svetu. Direktor tega projekta je opozoril, da so zbrani podatki nepopolni in neobdelani, zaradi česar jih velja previdno interpretirati.
Toda seznam največkrat predpisanih knjig na elitnih ameriških univerzah vendarle kaže, kaj je po prepričanju teh institucij del osnovne izobrazbe sodobnih intelektualcev. Že prvi prelet seznama (na njem so zbrani favoriti desetih najbolj cenjenih ameriških univerz) pokaže, da na njem prevladujejo humanistična dela moških zahodnega kanona, med katerimi še vedno zasedajo pomembno vlogo antični filozofi in modernejši političnofilozofski teksti. Kaj, konkretneje, morajo brati ameriški študenti?
Kratki vodič
Druga knjiga na lestvici prav tako pripada politični filozofiji. To je Leviathan (1651) Thomasa Hobbesa. Ime knjige se nanaša na morsko pošast iz Stare zaveze in je v Hobbesovem delu metafora za popolno vlado. Tudi v tej vplivni knjigi, v kateri sicer Hobbes razvije ključne teze svoje materialistične filozofije, gre za formulacijo pravične družbene organizacije. Delo, ki je nastalo v času angleške državljanske vojne, vpeljuje koncept družbene pogodbe in afirmira vladavino suverena: le brezpogojno suverena oblast lahko zagotovi mir v družbi.
Machiavellijev Vladar (1531) velja za prvo moderno delo politične filozofije. Znani italijanski diplomat, ki je deloval v Firencah, je prvi utemeljil politiko brez sklicevanja na religiozne nauke in moralo. V Vladarju Machiavelli razvija, kako dobiti oblast in kako jo zadržati. Na podlagi idej v Vladarju je nastal pojem makiavelizem, ki, če strnemo, pomeni, da v politiki namen posvečuje sredstvo. Machiavellijeva teorija vladanja je sicer veliko bolj pretanjena in pragmatična ter ne upravičuje zlorabe oblasti za uveljavljanje partikularnih interesov.
Eno najkontroverznejših sodobnih političnih del Spopad civilizacij (1996) Samuela Huntingtona je nastalo kot odgovor na vplivno tezo Francisa Fukuyame o koncu zgodovine. Huntington, ki podobno kot Fukuyama obravnava politično konstelacijo po koncu hladne vojne, v svojem delu zagovarja idejo, da bodo ključni konflikti v tem svetu religiozni in kulturni, ne več politični. Huntington predvidi, da bo islam postal največja grožnja svetovnemu miru.
Elements of Style Williama Strunka (1918) je eno najbolj nenavadnih del na lestvici. Knjiga je namreč učbenik s praktičnimi napotki, kako oblikovati besedila. V knjigi najdemo pravila pisanja, načela zgradbe besedila, najpogostejše napake pri uporabi besednih zvez, črkovanju ipd.
Platonov učenec Aristotel (884–322 pr. n. št.) se je uvrstil na lestvico z Nikomahovo etiko (podatka o letnici njenega nastanka ni). V njej poskuša grški filozof artikulirati glavne človekove kreposti. Cilj človeškega bivanja sta po njegovem dobrobit in iskanje sreče (eudaimonia). Pri raznih tehnikah doseganja sreče je ključna zmernost. Na Nikomahovo etiko se danes sklicujejo predvsem avtorji, ki vidijo nevarnost v modernem individualizmu in radikalizmu, ter poudarjajo pomen skupnosti.
Na sedmem mestu lestvice je Struktura znanstvenih revolucij (1962) Thomasa Kuhna, ki je povzročila revolucijo v razumevanju znanosti. Kuhn izpodbija uveljavljeno prepričanje, da znanost napreduje na način neskončne akumulacije znanja. V nasprotju s tem govori o znanstvenih paradigmah, ki se uveljavljajo skozi prekinitve s prejšnjimi paradigmami in ne kot njihova kontinuiteta. Eden ključnih primerov tovrstne revolucije je bila kopernikanska z modelom heliocentričnega ustroja vesolja.
Demokracija v Ameriki francoskega teoretika Alexisa de Tocquevilla (1835) vzame v precep demokratične revolucije. V ZDA je raziskoval način delovanja ameriške družbe, tako njen zaporniški sistem kot religijo in položaj žensk. Ključni ideali, ki jih promovira de Tocqueville, so ideali svobode in enakosti, ki bi se jih dalo implementirati skozi decentralizacijo, opolnomočenje lokalnih vlad, samoorganizacijo, izobraževanje žensk itd. De Tocqueville je že pred skoraj dvesto leti jasno videl tako veličino kot nevarnosti ameriškega načina življenja.
Deveto mesto na lestvici zaseda Marxov Komunistični manifest (1848). Tekst, v katerem oče marksizma analizira obstoječe stanje kapitalizma na razvitem zahodu, je obenem poziv ponižanim in razžaljenim množicam, da združijo moči in se uprejo kapitalističnemu izkoriščanju. Marx je s kritiko politične ekonomije eden ključnih sprožilcev družbenih gibanj v 19. in 20. stoletju, njegova analiza razrednega boja, oblikovanja presežne vrednosti in blagovnega fetišizma pa ostaja relevantna do danes.
Aristotelova Politika (podatka o letnici njenega nastanka ni) je na desetem mestu lestvice. Če se je v Etiki antični filozof ukvarjal z dobrobitjo in srečo posameznika, se v Politiki ukvarja s pravilno družbeno ureditvijo. V tem delu Aristotel opredeli človeka kot politično žival, ki se lahko polno realizira in doseže srečo v okviru skupnosti, polisa. Aristotel diagnosticira dobre in slabe politične ureditve, pri čemer med slabe uvrsti tudi demokracijo.
Ključni koncepti
Kratek prelet najpogosteje predpisane študijske literature je zanimiv predvsem zato, ker prestižne univerze očitno stavijo na temeljne študije, brez misli na njihovo uporabnost ali aplikabilnost v gospodarstvu ali tehnologiji. Z drugimi besedami, te ustanove poskušajo zagotoviti avtonomijo misli, ki ni podvržena zahtevam trga ali česarkoli drugega. Zdi se, da ameriške univerze zahtevajo od študentov, naj se naučijo ključnih konceptov, ki so zaznamovali zahodno misel. Poznavanje temeljnih političnofilozofskih del namreč šele omogoča razumevanje aktualnih družbenih fenomenov ter ekonomskih in političnih problemov.
