Jelka Šutej Adamič
Maja Delak je koreografinja in plesalka, ki je študirala sodobni ples na CNDC L'Esquisse v Angersu v Franciji in na številnih plesnih seminarjih, ki so jih vodili mednarodno uveljavljeni pedagogi. Bila je aktivna in stalna članica v mednarodni plesni skupini En-Knap med letoma 1993 in 2002 ter idejna voditeljica uresničitve gimnazijskega programa za sodobni ples, ki ga izvaja Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana. V opusu trinajstih plesnih predstav je prepotovala številne svetove, ki se, kljub različnim tematikam in načinom dela, kot presečne množice družijo v sidrišče avtoričine plesne poetike, v kateri vedno jasneje določa metodologije sodobnega plesa.
V zadnjih letih so bile njene najuspešnejše avtorske predstave Une façon d'aimer / Poti ljubezni; soavtorstvo: Luka Prinčič (2009), Serata artistica giovanile (2008) in Drage drage (2007).
Predstava Serata artistica giovanile, do zdaj največji projekt koreografinje Maje Delak, se je z navezavo na slovensko avantgardo, skladatelja Marija Kogoja in režiserja Ferda Delaka loteval pozicije umetnika v preteklosti in sodobnosti. Beseda - pisana, govorjena ali samo kot navdih -, prenesena v drug medij, je bila vedno pomemben del njenih projektov. Če omenimo samo predstavo Gina & Miovanni, ki je temeljila na poeziji Mine Loy, ali Blondinko na mestu, predstavo, ki je izhajala iz vsebine J. Eugenidesovega romana Deviški samomori, ji takšen navdih veliko pomeni. Vendar ne išče uprizarjanja besedila kot takega, temveč jo zanimajo vsebine, ki jih te predloge sprožajo pri sodelavcih, ko sestavljajo poligon, znotraj katerega iščejo, kako uprizoriti temo, ki jih zanima.
S predstavo Drage drage je Maja Delak obravnavala mesto sodobnega plesalca in sodobnega plesa v družbi. Sodobnega plesa kot področja zunaj institucionalne umetnosti, katere položaj se je v zadnjih letih izrazito poslabšal in marginaliziral, se je lotila skozi še en deprivilegiran položaj - plesne ustvarjalke. V kritiki beremo, da »kakovost omenjene predstave predstavljajo ne že znane ugotovitve, ampak prepričljiv preplet občega in posamičnega, družbenega in intimnega. Koreografinja Maja Delak se je v tej predstavi konceptualno presenetljivo odprla ... Drage drage je predstava o boju za umetnost kot individualno etično pozicijo in ena najbolj angažiranih slovenskih predstav v zadnjih letih.« In, da je »to predstava o poziciji ženske v kulturnem, socialnem in političnem kontekstu sodobnega plesa v Sloveniji in je v tem ključna. Zakaj? Ker odpira, razpira, razstavlja, avtorizira, aktualizira in problematizira inavguralno točko sodobnoplesne zgodovine pri nas: sodobni ples so ženske zasnovale, še preden je bila na tem geopolitičnem območju uvedena splošna volilna pravica, in kot tak je predvsem praksa emancipirane ženske ustvarjalnosti.«
Majina odločitev za ustvarjanje v mediju sodobnega plesa je povezana z možnostjo gradnje plesnega jezika, njegovega raziskovanja in artikulacije. Predvsem jo zanima vstopanje v proces, v katerem končni rezultat ni znan vnaprej. Plesni jezik tako zanjo nikoli ni samo rezultat, vezan na en projekt, predstavo, ampak je plod nenehnega raziskovanja in preizkušanja mej in robov medija samega. V jeziku plesa vedno išče oporne točke ali, bolje, preizkuša meje določenega izraza. Polje sodobnega plesa je zanjo večni izziv, saj lahko v njem preizkusi ne samo medij, temveč znotraj njega tudi sebe. Tako razmišlja Maja Delak na spletnih straneh Zavoda Emanat, ki ga je ustanovila leta 2006, v njem pa si prizadeva za afirmacijo sodobnega plesa - s produkcijami predstav, s knjižnim programom (zbirka Prehodi) in izobraževanjem (AGON).
Pomembno državno priznanje ne bo omajalo njenega aktivizma na področju sodobnega plesa. Ena od njenih izjav v zadnjem letu pa sploh obljublja dolgoročno zavezo: »Mislim, da bi bilo treba natančno popisati in opredeliti potrebe ustvarjalcev, uporabnikov kulturnih prireditev, v tem primeru sodobnega plesa, ter institucij, torej javnih in neodvisnih produkcijskih enot, festivalov in tako naprej. Nato pa na podlagi slovenske situacije nekako izdelati model, ki bi bil primeren za izvajanje pri nas.«
Iz torkove tiskane izdaje Dela