Tiskane izdaje
Ljubljana - Članici umetniškega tandema Eclipse sta dobili sredi aprila nepričakovan klic. Kriminalist z ljubljanske policijske uprave ju je prosil za pogovor v zvezi s kazensko ovadbo, ki jo je zoper tandem vložil Urad vlade RS za verske skupnosti zaradi performansa 11 In emotion we break, ki sta ga umetnici izvedli pred letom dni v galeriji Kapelica, z njim pa naj bi žalili verska čustva. Umetnici sta se na pogovoru sklicevali na svobodo izražanja in odklonili konkretnejše pojasnjevanje svojega dela.
In zakaj je performans razburil urad? Zanj je problematičen tisti del performansa, ki zadeva motiv Marije, zavetnice Ptujske gore, ki pod svojim plaščem ponuja zavetje ljudem. Performans je bil parafraza tega motiva, in sicer sta ga avtorici povzeli na mehki pornografski način, ki je značilen za njuno umetniško delo. Ena od obeh je namreč prevzela vlogo Marije, zavetnice s plaščem in pripovedovala svojo intimno izkušnjo iskanja ljubezni. Pri tem je nesebično ponudila zavetje vsem svojim ljubimcem.
»Podoba Matere Božje s plaščem je predvsem izjemen kulturni spomenik,« pravita avtorici, »in tam, kjer bo vernik iskal potrditev v veri, bo umetnik vedno iskal izrazno moč ljubezni. Kajti samo ta ne dela razlik, le ta ne pozna 'naših', ki živimo v resnici, in 'njihovih', ki živijo v zmoti.« K temu dodajata, da vsak kulturni spomenik bogati zakladnico vsega človeštva, zato si nobena institucija ne more lastiti edinega pravega odnosa do takšnega spomenika.
Kronologija dogodkov
Zaplet s performansom se je zgodil zelo kmalu po tem, ko je o njem publicistka Mojca Kumerdej 26. maja v Delu objavila kulturažo Ali obstaja življenje po ljubezni, ob tekstu pa je bila objavljena fotografija performansa Marijana Zlobca. Dva dni po objavi članka je direktor Urada vlade RS za verske skupnosti dr. Drago Čepar podal prijavo zoper umetnici, saj naj bi bila takšna umetniška interpretacija verske ikone žaljiva za katolike. V dokumentu Zadeva: predstava Performans Eclipse: 11 In Emotion we break se urad sklicuje na časopisni članek avtorice Mojce Kumerdej, ki je poročala o performansu oziroma ga je kritiško obdelala v kulturaži.
Na članek se je burno odzvala tudi slovenska Katoliška cerkev, Slovenska škofovska konferenca (SŠK) je 28. maja lani urednici kulture Dela Jelki Šutej Adamič poslala svoje nestrinjanje z objavljenim člankom in fotografijo ter zaradi domnevne žalitve verskih čustev zahtevala opravičilo. Čez štiri dni je Delo objavilo še Javni protest mariborskega nadškofa in metropolita Franca Krambergerja, v katerem piše, da naj bi bil performans za kristjane žaljiv. Jelka Šutej Adamič je 5. junija v Delu nadškofu pojasnila, da na kulturni strani objavljajo prispevke, za katere menijo, da si zaslužijo prostor na kulturnih straneh in niso žaljivi in hujskaški: »Gojimo strpnost do različnih družbenih skupin, edini vrednostni merili sta namreč kakovost in pomen umetniškega dogodka samega na sebi.«
Takšen odgovor SŠK očitno ni zadovoljil, zato je 13. junija novinarko, fotoreporterja in uredništvo Dela prijavila novinarskemu častnemu razsodišču, ki je na seji 24. januarja letos ugotovilo, da ovadeni niso kršili Kodeksa novinarjev Slovenije.
Delo na sodišču
Čepar pojasnjuje, da je ovadbo urada za verske skupnost obravnavalo tudi ljubljansko okrožno sodišče in 30. oktobra lani izdalo sklep, da so dopis urada šteli kot kazensko ovadbo zoper Mojco Kumerdej ter Jelko Adamič Šutej z Dela, d. o. o., ter jo kot tako zavrgli. »Navedli so, da ni podan utemeljen sum, da bi prva ali druga storili naznanjena kazniva dejanja. Urad je iz tega sklepal, da so organi iz obravnave izvzeli preostale vpletene, ki so predstavo pripravili, izvedli in o njej obvestili medije,« pojasnjuje Čepar. Po prejemu tega sklepa konec januarja je zato urad okrožno državno tožilstvo v Ljubljani in Policijsko upravo Ljubljana pozval, »da v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepata tudi in predvsem zoper izvajalki predstave, ki sta predstavo izvedli v javnosti in sporočilo predstave prek medijev prenesli širokemu krogu ljudi«. Na vprašanje, ali je kdo z urada videl performans, Čepar odgovarja, da ne.
Dr. Andraž Teršek s pravne fakultete v Ljubljani, strokovnjak za ustavno pravo, človekove pravice in avtor knjige Svoboda izražanja, pravi, da je takšno ravnanje urada popoln pravniški absurd. Po njegovem izraža zgrešeno razumevanje izhodišč, temeljnih načel in učbeniških temeljev prava, še posebno ustavnega.
Več v današnjem tiskanem Delu.
