Prešernova nagrada Godini in Deklevi

Ljubljana - Letošnja Prešernova nagrajenca sta pesnik, esejist in pisatelj Milan Dekleva ter filmski režiser Karpo Godina. Dekleva nagrado prejme za življenjsko delo na področju literarne umetnosti, Godina pa za življenjsko delo na področju filmske umetnosti. Imena dobitnikov obeh Prešernovih nagrad in dvanajstih nominirancev za nagrado Prešernovega sklada je na ministrstvu za kulturo sporočil predsednik upravnega odbora sklada Dušan Jovanovič.

Presenečeni Godina

Oba nagrajenca sta imenitna umetnika, na katera smo lahko ponosni, je poudaril predsednik UO Prešernovega sklada. Oba sta bila za svoje ustvarjalne dosežke že tudi večkrat nagrajena. Karpo Godina, ki se je na objavo Prešernove nagrade pripeljal s Festivala slovenskega filma v Portorožu, sicer pa avtor štirih celovečernih filmov in več kratkih filmov ter večkrat direktor fotografije, je bil ob najvišjem državnem priznanju za umetnost iskreno presenečen, sicer pa je to, kot je povedal, "lep občutek".

Dekleva iz samote pod žaromete

Milanu Deklevi nagrada prija. Ponuja eno redkih priložnosti, da človek izstopi iz sebe in se ozre na lastno ustvarjalnost. Obenem postavi človeka pod žaromete, sam pa je, tako Dekleva, zadnje čase "raje v samoti". Pisatelj in urednik na televiziji si od nagrade obeta vsaj večjo odmevnost svojega zadnjega romana Zmagoslavje podgan in morebiti kakšnega prevoda na območju Srednje Evrope, kamor je roman umeščen.

Znanih tudi 12 nominirancev za nagrado Prešernovega sklada

Nominiranci za nagrade Prešernovega sklada so: kipar Mirko Bratuša za razstavo v madridski galeriji Circulo de Bellas Artes, slikar Sandi Červek za razstavi v Umetnostni galeriji Maribor, pianist Bojan Gorišek za koncertno dejavnost v zadnjih dveh letih, igralka Nataša Barbara Gračner za vlogi Katerine Ivanovne Verhovceve v Bratih Karamazovih F.M. Dostojevskega in Nurie v Enem španskem komadu Jasmine Reza, flavtist Aleš Kacjan za izvedbo Koncerta za flavto in orkester Krzystofa Pendereckega in za izjemne umetniške dosežke v zadnjih dveh letih, oblikovalec Žare Kerin za dosežke v zadnjih dveh letih.

Pisatelj Milan Kleč je nominiran za skladovo nagrado za knjigo Srčno dober človek in zvest prijatelj, režiser Damjan Kozole za režijo in scenarij filmov Delo osvobaja, Rezervni deli in Vizije Evrope, rogist Boštjan Lipovšek za izvedbo Musicae Concertante L. Lebiča v Ljubljani, Novem Sadu in Zagrebu, lutkar Silvan Omerzu za trilogijo Misterij življenja in smrti, pisatelj Marko Sosič za knjigo Tito, amor mijo in pesnica Maja Vidmar za pesniško zbirko Prisotnost.

Slovesna podelitev 7. februarja

Dobitniki skladovih nagrad bodo, kot običajno, znani na dan podelitve, 7. februarja 2006, na slovesnosti, na kateri bosta o svojem umetniškem credu spregovorila oba Prešernova nagrajenca, Milan Dekleva in Karpo Godina. Umetniški del slovesnosti bo režiral Janez Burger. Višina Prešernove nagrade bo predvidoma 4,5 milijona tolarjev, nagrade Prešernovega sklada pa predvidoma 1,5 milijona tolarjev. Natančna vrednost nagrade bo določena, ko bo sprejet državni proračun za leti 2006 in 2007.

Vseh skupaj 75 prijav

Na razpis za Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada je v roku prispelo 75 vlog, je še povedal Dušan Jovanovič. Za scenske umetnosti je bilo 30 prijav (od tega šest za Prešernovo nagrado), za likovno umetnost 20 (pet za veliko nagrado), za glasbo 13 (osem za veliko nagrado) in za književnost 12 prijav (pet za veliko nagrado). Strokovne komisije za posamezna področja so upravnemu odboru predlagale pet ustvarjalcev za Prešernovo nagrado.

Prešernove nagrade podeljujejo od leta 1947. Od takrat je bilo do leta 2005 podeljenih 317 Prešernovih nagrad in 444 nagrad Prešernovega sklada.

Člani UO Prešernovega sklada so od 15. julija 2004 dr. Matjaž Barbo, Matej Bogataj, Boris Cavazza, Matjaž Farič, dr. Marina Gržinič Mauhler, Maja Haderlap, Aleš Jan, Dušan Jovanovič, Matjaž Klopčič, Tomaž Lorenz, Ranko Novak, dr. Andrej Smrekar, Petra Vidali, Vojko Vidmar in Aleš Vodopivec.