Ambiciozni načrti, a še daleč do uresničitve

Osnutek strategije razvoja ­kulture v Mestni občini Ljubljana 2016–2019, ki je bil objavljen 21. decembra lani ter do konca januarja v javni razpravi, je med številnimi drugimi cilji postavil dva, katerih uresničitev naj bi prinesla Ljubljani gradnji minipleksa mestnega kina in Poletnega kina Tivoli.

Prvi cilj se nanaša na filmsko področje, opredeljen je kot zagotav­ljanje dostopnosti do kakovostne filmske produkcije vsem ciljnim skupinam prebivalstva v mestnem središču. K njegovi uresničitvi naj bi vodila dva ukrepa, med njima izdelava dokumentacije za gradnjo minipleksa v središču Ljubljane, ki naj bi bila pripravljena do prihodnjega leta. Drugi cilj sodi na področje varovanja kulturne dediščine oziroma »obnove in revitalizacije kulturne dediščine z novimi vsebinami, ki so pomembne za razvoj kulturne dejavnosti MOL«.

V ta okvir na območju parka Tivoli poleg prenove stavbe Pod Turnom 4 (Švicerija) in obnove Mednarodnega grafičnega likovnega centra (Grad Tivoli) v osnutku strategije sodi tudi gradnja Poletnega kina Tivoli. V predlogu strategije, sprejetem 21. marca, je to gradnjo zamenjal projekt Avditorij Tivoli,­ vendar ne več njegova gradnja, ampak »programska in prostorska preveritev« ter »izvedba javnega natečaja in pridobitev projektne dokumentacije«.

Minipleksa še ne bo

Ljubljana je leta 2008 dobila javni zavod Kinodvor, ambiciozno kulturno institucijo, ki je s programi ter njihovo uspešnostjo hitro presegla svoje prostorske kapacitete. To med drugim pomeni, da imajo v Kinodvoru prikazani filmi relativno skromno odmerjen čas predvajanja, če želijo programski snovalci prikazati čim več filmov in bogat spremljevalni program. Ideja, da bi Ljubljana nujno potrebovala manjši art kinocenter, tako ni nova, je pa zdaj našla mesto v mestnem strateškem dokumentu. A vse kaže, da to še ne pomeni, da bomo manjši art kinocenter, ki naj bi nastal v podhodu Ajdovščina v središču mesta, v kratkoročnem obdobju tudi zares dobili.

Na vprašanje, ali so snovalci strategije izdelali analizo, s katero so ugotovili optimalen obseg, torej število dvoran in sedežev novega minipleksa, vodja oddelka za kulturo na MOL Mateja Demšič žal ne odgovarja konkretno. Pojasnjuje pa, da je ideja za minipleks nastala kot posledica namere »razvijati programe mestnega kina na področju raznolikosti avdiovizualne kulture, filmske vzgoje za vse generacije in razvoja novih občinstev«. Zato so tudi »opravili arhitekturno-urbanistično presojo podhoda Ajdovščina in na podlagi­ ugotovitev predlagali ustrezno spremembo občinskega prostorskega načrta MOL.«

Ali sedemsto sedežev ustreza potrebam?

Zasnovo ureditve na površini 2500 kvadratnih metrov so pripravili v ljubljanskem arhitekturnem biroju Scapelab, v sodelovanju z javnim zavodom Kinodvor je bil izdelan tudi načrt za minipleks s štirimi dvoranami, od tega ena večja, dve srednji in ena majhna v skupnem obsegu približno 700 sedežev. Minipleks naj bi v tem obsegu po besedah Mateje Demšič zagotavljal »ustrezne prostorske pogoje, v katerih bi lahko resnično zaživel koncept mestnega kina kot ustvarjalnega kulturnega središča za vse generacije«. Na vprašanje, ali je ta obseg dejansko optimalen ter ekonomsko in kulturno upravičen, ni mogoče odgovoriti, saj mesto očitno nima izdelane ustrezne ­študije.

A kako realna je gradnja na omenjeni lokaciji? Mateja Demšič odgovarja: »Letos nameravamo izdelati dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki bo osnova za pripravo razpisa za natečaj, kot ga zahtevajo prostorski akti. Šele natečajne rešitve bodo dale odgovor na nadaljnje postopke glede gradnje.« Pogoj za vključitev projekta v načrt razvojnih programov v proračunu MOL je potrjen DIIP. To seveda pomeni, da bo realizacija projekta odvisna od ureditev lastniških razmerij. In če ta ne bodo urejena? V MOL trenutno nimajo rezervne lokacije, »kajti gre za kulturno ustanovo, ki lahko izvaja svoje poslanstvo le, če je umeščena v ožje mestno središče«.

Če bo projekt uresničen, naj bi bil javni natečaj razpisan predvidoma »do konca leta 2019 oziroma leta 2020«, morebitna gradnja pa realizirana v »strateškem obdobju 2020–2023«. Sprejet predlog strategije za projekt predvideva pet milijonov evrov, vendar bo investicija vključena v proračun MOL šele, ko bo oziroma če bo potrjen dokument identifikacije investicijskega projekta.

Najprej poletni kino, nato avditorij

Gradnjo Poletnega kina Tivoli je osnutek strategije opredelil takole: »Arhitekt Jože Plečnik je leta 1933 v osi sprehajališča po grških vzorih uredil tudi poletno gledališče z avditorijem. Od konca druge svetovne vojne pa vse do sredine šestdesetih let je na tem prostoru deloval poletni kino, ki so ga nato odstranili in zatravili. V luči ohranjanja Plečnikove ideje in zaokrožitve kulturnega programa v parku Tivoli skupaj z MGLC in Švicarijo bomo na lokaciji nekdanjega avditorija obudili prostor Poletnega kina. Prostor bo poleg poletnega predvajanja filmov na prostem omogočil tudi druge kulturne prireditve. Na osnovi vabljenega natečaja bo izbrana idejna zasnova, ki jo bomo nato izpeljali z investicijo v izgradnjo Poletnega kina Tivoli.«

Na naše vprašanje, na podlagi katere potrebe (analize) so se na MOL odločili, da bodo posegli v zeleno krajino Tivolija in obudili osemdeset let star projekt, Mateja Demšič odgovarja, da je zamisel nastala ob dejstvu, »da bo Ljubljana prihodnje leto pridobila prenovljen objekt Švicarije, ki bo nov umetniški center z ateljeji­ za domače in rezidencami za gostujoče umetnike. Poleg tega bo predvidoma leta 2019 prenovljen Grad Tivoli, v katerem deluje Mednarodni grafični likovni center (MGLC).« Ob tem so se na MOL oprli prav na »zgodovinsko dejstvo, da je v preteklosti na tem prostoru že deloval poletni kino«.

Ali Ljubljana sploh ima dovolj filmskega občinstva, da bi upravičila postavitev še enega poletnega kina, glede na to, da že obstaja program poletnega kina na Ljubljanskem gradu? Na to vprašanje ni odgovora, saj je Poletni kino Tivoli v predlogu osnutka postal Avditorij Tivoli »kot prostor za poletne kulturne prireditve«. Prav tako ne gre več za gradnjo, »temveč za prevetritev uresničljivosti projekta, ki bi med Švicarijo in MGLC umestil poletni prireditveni prostor. Prostor bi bil torej namenjen različnim kulturnim programom, ki se lahko uprizarjajo na odprtem prizorišču, programska zasnova pa še ni pripravljena.«

Četrtna skupnost Center proti

Sprememba je očitno posledica nasprotovanja tako gradnji minipleksa kot Poletnega kina Tivoli, ki ga je v javni razpravi ob osnutku strategije izrazila Četrtna skupnost Center. Ta je še manj naklonjena gradnji Avditorija, češ da bo ta hudo porušil doseženo ravnotežje v parku. Predlog strategije tako ne govori več o gradnji, ampak o programski in prostorski preveritvi. »Na osnovi vabljenega natečaja bo izbrana idejna zasnova, ki jo bomo nato izpeljali z investicijo v izgradnjo Avditorija Tivoli«.

In kdaj naj bi se to zgodilo ter koga bodo povabili? »Ko bosta sprejeti programska zasnova in prostorska umestitev, bomo pripravili javni natečaj. O čem drugem je še prezgodaj govoriti.« Prav tako »je še prezgodaj govoriti« o končanju projekta, »saj je predlog v strategiji le kot ideja nadgradnje kulturnih programov v Tivoliju«.

Znana je pravzaprav le okvirna vrednost sredstev za »programsko zasnovo, prostorsko prevetritev in pripravo morebitnega natečaja«, ki je ocenjena na dvesto tisoč evrov. V sprejetem predlogu strategije pri investicijskih projektih MOL za področje kulture v obdobju 2016–2019 zdaj postavka Avditorij Tivoli, ki je zamenjala Poletni kino Tivoli, tako nima več prej predvidene vrednosti investicije v višini milijona in pol, ampak le omenjenih dvesto tisoč. »Stanje in faznost investicije« sta opisana kot programska in prostorska prevetritev ter izdelava projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja.

Na vprašanje, ali na MOL pri morebitni gradnji Avditorija Tivoli pričakujejo nasprotovanje Ljubljančanov, še zlasti prebivalcev najožjega središča, ki so mestu očitali tudi nekorektno in nedialoško predstavitev gradnje Avditorija, Mateja Demšič odgovarja, da ne, »kajti v MOL ne načrtujemo in ne izvajamo nobenih investicijskih projektov na področju kulture, ki bi bili v nasprotju z interesi prebivalcev in ne bi bili v prid dolgoročnemu kulturnemu razvoju mesta«. Očitno pa so malce bolj rezervirani pri gradbenem posegu v park: »V zvezi s tem želim še posebej poudariti, da bi bil vsak morebiten gradbeni poseg v javne zelene površine, zlasti v tako pomembnem delu mesta, kot je park Tivoli, skladen z načeli sonaravnega razvoja mesta in izveden z upoštevanjem naravovarstvenih in kulturnovarstvenih zahtev.«