Tiskane izdaje
Izraelski arheologi so, kot piše tamkajšnji časnik Haaretz, prišli do odkritja, ki začetke poljedelstva, temeljnega civilizacijskega preobrata v zgodovini človeštva, postavlja za okoli 11.000 let globlje v preteklost od dosedanjih domnev.
Uveljavitev poljedelstva je osnova neolitskega paketa, revolucije v gospodarstvu ter načinu življenja človeka, ki je sledil zadnji ledeni dobi. Z njim se je človek ustalil, vzpostavil trajnejša naselja ter izoblikoval trajnejše oblike oganizirane družbe. Dediči preobrata izpred okoli dvanajstih tisočletij, nastopa zadnje etape kamene dobe, ki je zatem prešla v znane dobe kovin – bakra, brona in železa –, smo še danes.
Za rojstni kraj poljedelstva veljata Rodovitni polmesec z Mezopotamijo, ki se pne od Egipta do Perzijskega zaliva, in Iran; na tem širokem območju so odkrili njegove prve oblike ter jih postavili v čas pred 11.000 do 12.000 leti. Tokratno odkritje arheologov postavlja tovrstno zgodovino v čas pred kar okoli 23.000 leti.
Do tega spoznanja so arheologi z Univerze v Haifi, Bar-Ilana v Tel Avivu, Judovske univerze v Jeruzalemu in Harvarda prišli na podlagi raziskovanja najdišča Ohalo v Galileji, kjer so v primerjavi z divjimi oblikami žit naleteli na višjo koncentracijo udomačenega tipa pšenice in ječmena ter na prisotnost srpov in drugih kamnitih orodij, potrebnih pri gojenju žitaric. Ta orodja sodijo med najstarejša, ki so jih kadarkoli odkrili.
Odkrili tudi sledi naselja
Najdišče, ki se nahaja ob Genezareškem jezeru, so raziskovali šest sezon, odpravo je vodil Dani Nadel z Univerze v Haifi, na njem pa so odkrili še sledi s slamo kritih koč, grob, dobro ohranjene sledi hrane živalskega in rastlinskega izvora, elemente ogrlic iz mediteranskih školjk in drugo kamnito orodje. Koče so sicer večkrat zgorele, a so jih ponovno postavljali.
Ostanki rastlin so se ohranili, ker so najprej zogleneli, nakar so jih prekrili različni sedimenti in voda, s čimer so se izoblikovali pogoji z nizko vsebnostjo kisika, neprimerni za razvoj bakterij. Tako so lahko ugotovili tudi sledi ponavljajočih se setev in žetev iz mnogo kasnejših obdobij, ključno za ugotovitev prvih oblik poljedelstva – sicer gojenja žitaric v omejenem okviru – pa je bilo, da so žita že odražala znake udomačitve. Na tem območju niso mogla zrasti po naključju. Arheologi so odkrili tudi, da so zrna v kočah mleli v moko.
Izjemno odkritje sicer ne dokazuje, da bi se poljedelstvo razširilo že pred 23.000 leti, arheološke raziskave drugod namreč tega ne potrjujejo, dokazuje pa, da so se poskusi njegove uveljavitve pojavili že zelo zgodaj, je najdbo komentiral Ehud Weiss z univerze Bar-Ilan.
