Arhitekturni bienale v Benetkah: Arhitekti bodo poročali z bojišča

Na arhitekturnem bienalu v Benetkah bosta Slovenijo naslednje leto zastopala arhitekta Tina Gregorič in Aljoša Dekleva, komisar pa bo Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Tema 15. bienalne mednarodne razstave arhitekture od 28. maja do 27. novembra je Poročilo z bojišča, ki jo je izbral tokratni umetniški direktor bienala Alejandro Aravena, čilski arhitekt. Po njegovi zamisli naj bi se sodelujoči osredotočili na vlogo arhitektov v boju za izboljšanje življenjskih razmer ljudi po vsem svetu, na arhitekturo, ki deluje znotraj omejitev, in ki odpravlja status quo pri rešitvah v splošno dobro. Veliko je bitk, ki jih je treba dobiti. Ena od njih je, da v svetu vse več ljudi išče spodoben prostor za življenje, pogoji zanj pa so vse težji.

Iz prakse

Zato si je kustos Aravena zaželel, da bi na bienalu sodelovali ljudje iz prakse – arhitekti, oblikovalci, krajinski arhitekti, inženirji, gradbeniki in ljubitelji –, katerih delo je zmagovita bitka. Vsaka od sodelujočih držav naj bi s svetom delila spoznanja, s katerimi bitkami se sooča doma, da bi se iz njihovih arhitekturnih rešitev drugi učili, kako premagati status quo. Radi bi pokazali primere, kjer se kljub težavam ali prav zaradi njih ne vdajo resignaciji, ampak nekaj storijo. Obiskovalcem bienala naj bi pokazali uspešne zgodbe, ki si zaslužijo, da bi o njih govorili in bile zgled drugim.

Aravenin pristop je v popolnem nasprotju z arhitekturnim bienalom leta 2014, katerega kustos je bil nizozemski arhitekt Rem Kolhaas. Takrat so bili sodobni arhitekti potisnjeni v senco, v ospredju pa je bila teoretska tema o temeljih arhitekture skozi zadnje stoletje. Arhitekturni bienale leta 2012 pa je bolj spominjal na likovni, saj so se na njem bohotile skulpture. Aravena je dejal, da bi po pomembnem eksperimentalnem prejšnjem bienalu, posvečenem raziskavam kuratorjev, zdaj morali nadaljevati z bienalom, ki bo zbral arhitekte.

Kuratorji so, tako kot že zdavnaj v likovni umetnosti, tudi v arhitekturi glavno besedo vzeli ustvarjalcem. Pričakovati je, da se bo bienale odzval na prepad med arhitekturo in družbo, saj se je v zadnjih desetletjih arhitektura po eni strani preobrazila v spektakel, po drugi strani pa kaže velike pomankljivosti v družbenem pogledu.

Alejandro Aravena (48) je primeren človek, ki lahko na to opozori, saj je najbolj znan po projektiranju socialnih domov v južni in srednji Ameriki. Med drugim je za socialni stanovanjski kompleks za 93 družin v Čilu dobil na bienalu v Benetkah leta 2008 srebrnega leva.

Kustosa Gregoričeva in Dekleva sta gotovo primerna izbira, saj imata s predpisano temo kar precej praktičnih in teoretskih izkušenj. Podpisala sta se med drugim pod opečni del urbane soseske na Brdu v Ljubljani, kompleks petih objektov s 185 stanovanji za Stanovanjski sklad. Njun biro posebej raziskuje temo bivanja, prvi in precej odmeven projekt je bila samo 43 kvadratnih metrov velika hiša v Ljubljani leta 2004. Poleg s prakso se ukvarjata tudi s teoretskim in pedagoškim delom. Tina Gregorič je profesorica za arhitekturo na Tehniški univerzi na Dunaju, Aljoša Dekleva pa se je nedavno vrnil iz Montreala, kjer je predaval kot gostujoči profesor. Področje sodelovanja uporabnikov in množičnega-po-meri v kolektivni stanovanjski gradnji sta začela raziskovati na magistrskim študijem v Londonu.

Arhitekta menita, da je izjemno pomembno delovanje prav v okolju, ki ga lahko kulturno in naravno najbolj razumeš, in Slovenije nista nikoli razumela kot omejitev. Tudi to je eden od tehtnih razlogov za njun nastop na bienalu.

Dom@Arzenal

Slovensko predstavitev na bienalu sta naslovila Dom@Arzenal in si jo zamislila kot konkretno bivanjsko strukturo, ki bo v času bienala delovala kot platforma za raziskovanje pojmov, kot sta dom in bivanje. Bivanjska struktura naj bi ves čas razstave čim bolj živela, v njej naj bi se izmenjevali arhitekti, oblikovalci, kritiki in drugi ljudje, ki naj bi tam pustili svoje sledi v obliki lastnih bivanjskih zamisli - knjige, zapise, skice ... Ker bo šlo za pravo strukturo znotraj razstavnega kompleksa Arzenal, si arhitekta želita, da bi živela še po koncu bienala bodisi v Benetkah bodisi v Sloveniji.

Arhitekta izhajata iz dejstev, da so bivanjske strukture naše prevladujoče okolje, menita pa, da bi moral biti njihov namen več kot le zagotavljanje obstoja, nudile naj bi tudi kakovostno življenje. Ob vsakem predlogu novih bivanjskih struktur pa se je po njunem mnenju na začetku treba vprašati: Kdaj je res potrebno graditi več? Kdaj je treba premisliti in naseliti obstoječe strukture? Kako lahko arhitekturna ustvarjalnost preseže standarde bivanjskega minimuma s sodobnimi oblikami?

Instalacija v Arzenalu bo ohranila značilnosti arhitekturnega udejstvovanja Dekleve in Gregoričeve: ustvarjanje arhitekture s poudarkom na njeni družbeni vlogi, materialni manifestaciji in arhitekturni zapuščini. Njen osrednji cilj pa ostaja uporabnikova izkušnja arhitekture in njegova soudeležba.

Nova pravila

Organizatorji beneškega bienala so letos spremenili način sodelovanja posameznih držav, tako za likovno kot arhitekturno razstavo, ki se vsako leto izmenjujeta. Zahtevali so namreč, da sodelujoče države pravi čas imenujejo svoje komisarje, ki skupaj z izbranim kuratorjem ali kuratorji aktivno sodelujejo pri pripravi bienala. Komisarji morajo biti imenovani za daljši čas, kar je tudi pogoj za kandidiranje za najem razstavnega prostora v Arzenalu. To velja za tiste države, ki nimajo svojih paviljonov, in med njimi je tudi Slovenija.

Naša država je letos, ko je bil na vrsti likovni bienale, prvič razstavljala v Arzenalu, izpostavljenem in odlično obiskanem razstavišču. Komisarja tako za likovni kot arhitekturni bienale je imenovala ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Komisarka za likovno področje v letih 2017 in 2019 je Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, za arhitekturo v letih 2016 in 2018 pa Matevž Čelik. Komisarja sta bila imenovana zaradi njunih funkcij direktorjev nacionalnih ustanov, ki se ukvarjata s tema področjema.