Tiskane izdaje
Ljubljana - Arhiv Republike Slovenije je nedavno v dar prejel prvi del arhivske zapuščine Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča iz ZDA. Zbirka, za katero je zaslužen Edi Gobec, obsega podatke o osebnostih s slovenskimi koreninami, ki so s svojim delovanjem na različnih področjih pustile močan pečat, je za STA povedal direktor arhiva Bojan Cvelfar.
Edi in Milena Gobec
Zbirko je od leta 1951 s pomočjo žene in prijateljev po svetu ter sodelavcev gradil ustanovitelj in ravnatelj središča ter zaslužni profesor kentske univerze Gobec. Ta trenutno pri 91 letih pripravlja svojo 18 knjigo. Med njegovimi deli je tudi knjiga Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je pred dvema letoma izšla pri založbi Družina.
Poleg sodelavcev je Gobcu pri raziskovanju kar pol stoletja pomagala žena Milena Gobec. Tako je nastala izjemno pomembna zbirka bogatega arhivskega gradiva o Slovencih in o slovenskem prispevku ZDA in svetu. Njuna največja skrb zadnja leta pa je bila, kot pravi Cvelfar, kako zagotoviti, da zakladnica informacij po njuni smrti ne bi končala na smetišču ali v ognju.
S pomočjo Arhiva Republike Slovenije, direktorja Cvelfarja in naklonjenih diplomatov, ki odstopajo prostor v svojih zabojnikih, je pričelo arhivsko gradivo kot življenjski dar zakoncev domovini postopoma prihajati v Slovenijo.
Arhiv RS je konec junija prejel šele prvi del zelo obsežne zbirke, ki po besedah Cvelfarja »obsega 200 arhivskih škatel oziroma 20 tekočih metrov dragocenega gradiva«. Sicer celotna zbirka po njegovi presoji obsega še vsaj štirikrat več gradiva. V arhivu pričakujejo, da bodo v prihodnje prejeli še več tisoč enot iz zbirke.
Kaj o vidnejših osebah slovenskih korenin iz zbirke izvemo?
»Gre za podatke o njihovi življenjski poti, poklicnem in ljubiteljskem udejstvovanju, skozi fotografije, pisma, pričevanja, izrezke iz časopisov, objave na spletnih straneh itd. Gre za neprecenljive podatke, zbrane z vseh vetrov na enem mestu,« je povedal direktor Arhiva RS.
Po njegovih besedah v arhivu že delajo na tehnični zaščiti pridobljenega arhivskega gradiva ter na njegovem urejanju in popisovanju, da bo čim prej dostopno njihovim uporabnikom, predvsem v znanstveno-raziskovalne namene.
»Glede na pomembnost gradiva resno razmišljamo tudi o njegovi sprotni digitalizaciji. Seveda pa je omenjeno gradivo tudi bogat vir za prezentacijo, tudi v obliki razstav, ki jih bomo vsekakor v bližnji prihodnosti vsebinsko osmislili in izvedli,« je dodal Cvelfar.
