Tiskane izdaje
V Arhivskem društvu Slovenije ob dnevu slovenskih arhivov znova napovedujejo slovesnost, na katerem bodo podelili Aškerčevo nagrado in priznanja za obdobje 2015–2016. Odličji sta bienalni, od leta 2002 ju podeljujejo za dosežke na področju arhivistike in popularizacije arhivske dejavnosti, in sicer v datumski bližini 20. oktobra, dneva slovenskih arhivov.
Osrednjo Aškerčevo nagrado bo letos prejel dr. Peter Pavel Klasinc, in sicer za življenjsko delo na področju slovenske arhivistike, zlasti posredovanja arhivske dediščine javnosti, organizacije študijskega programa arhivistike in dosežkov na arhivskem področju v mednarodnem merilu.
Leta 1946 rojeni dr. Klasinc je arhivom in arhivistiki posvetil večino kariere. Začel je v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, kjer je bil med letoma 1973 in 1976 vršilec dolžnosti ravnatelja, leta 1976 pa se je zaposlil v Pokrajinskem arhivu Maribor. Med letoma 1982 in 1995 ga je tudi vodil, nato je do leta 1997 delal na Mestni občini Maribor, kjer je opravljal funkcijo podžupana za družbene dejavnosti. Do upokojitve leta 2007 je znova delal v mariborskem arhivu kot znanstveni in arhivski svetnik.
V zgodnjem obdobju svojih strokovnih aktivnosti se je ob arhivski dejavnosti posvečal tudi zgodovinopisju, posebej lokalnim temam s področja gospodarstva, pri tem pa veliko energije posvečal društvenim arhivskim aktivnostim. Med drugim je leta 1979 predsedoval Arhivskemu društvu Slovenije.
Prizadevanjem dr. Klasinca po sistemskem in poglobljenem študiju arhivistike in dokumentologije lahko sledimo več kot četrt stoletja, dodajajo v društvu. Z veliko vnemo se je lotil priprav in organizacije študija na zasebni izobraževalni ustanovi Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor, kjer mu je uspelo skupaj s sodelavci akreditirati študij arhivistike in dokumentologije na drugi stopnji. Leta 2013 so se v študijski program vpisali prvi študenti, sam pa je prevzel odgovornost za razvoj katedre kot njen predstojnik.
Priznanje dr. Andreju Naredu za realizacijo razstave Arhivi – zakladnice spomina
Aškerčevo priznanje bo letos prejel dr. Andrej Nared za vodenje in realizacijo projekta slovenskih arhivov z naslovom Arhivi – zakladnice spomina. Dr. Nared, rojen leta 1974, je študiral zgodovino v letih 1993−1998 na Filozofski fakulteti v Ljubljani in tam leta 2008 zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Izoblikovanje kranjskih deželnih stanov in deželnozborskega postopka.
Od leta 1998 je zaposlen v Arhivu Republike Slovenije, leta 2010 pa je začel pripravljati razstavo Arhivi – zakladnice spomina, ki predstavlja presežek v dosedanji razstavni dejavnosti v slovenskih arhivih. Razstava je postavila mejnik tako v kvaliteti kot tudi razsežnosti predstavljanja arhivske kulturne dediščine na Slovenskem. Predstavljala je izbor najdragocenejšega, vizualno privlačnega in vsebinsko pomembnega gradiva, ki ga hranijo osrednji državni arhiv, regionalni in cerkveni arhivi.
Ožji odbor projekta je pod vodstvom dr. Nareda, ki je koordiniral vse delo, mu določal tempo in ga tudi vsebinsko usmerjal, iz več kot sedemdesetih kilometrov arhivskega gradiva izluščil izbor dokumentov, ki je bil predstavljen širši slovenski in tuji javnosti.
