BiH, Srbija, Hrvaška in Črna gora za vpis stečkov na Unescov seznam

Bo 30 pokopališč s srednjeveškimi nagrobnimi spomeniki pristalo na Unescovem seznamu svetovne dediščine?
Objavljeno
16. marec 2015 15.52
V. U., Delo.si/STA
V. U., Delo.si/STA
Štiri bivše jugoslovanske republike, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina ter Hrvaška, so združile moči, da bi za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine nominirale srednjeveške nagrobne spomenike – stečke. »Upamo, da bo Unesco dodal stečke na seznam in jih zaščitil,« je dejal pristojni bosansko-hercegovski minister Sredoje Nović.

Po njegovih besedah so lahko ponosni vsi varuhi kulturne dediščine, ki so sprevideli, da lahko država skupaj s sosedami, Hrvaško, Srbijo in Črno goro, pripravi projekt nominacije stečkov. Še toliko bolj, ker jih na območju BiH in ostalih treh držav obstaja veliko – okrog 70.000 –, je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug dejal Nović.

Projekt je trajal pet let, je pojasnil na slovesnosti, ki so jo ob nominaciji pripravili v Sarajevu. Nominacijo so na Unescovo komisijo vložili konec januarja. Obsežni dosje je predhodno pregledal strokovnjak Združenih narodov, proces evalvacije pa bo trajal do sredine 2016, je povedal vodja projekta, bosanski zgodovinar Dubravko Lovrenović.

»Uspelo nam je dokazati, da Balkan ni le regija spopadov in uničevanja, temveč tudi skupnosti,« je dejal Lovrenović. Projekt nominacije je stekel v Sarajevu konec leta 2009, ko so podpisali pismo o nameri o skupnem sodelovanju BiH, Črne gore, Hrvaške in Srbije. Pozval je mednarodno skupnost, da imenuje institucijo, ki bo prevzela skrb za zaščito in ohranjanje nagrobnikov.

Nominacija predvideva vpis 30 pokopališč s stečki – reprezentativnih primerov iz omenjenih štirih držav – na Unescov seznam svetovne dediščine. Na tem območju so jih doslej našli več kot 66.000, od tega več kot 50.000 na ozemlju današnje BiH.

Stečki so srednjeveški nagrobni spomeniki v obliki velikih kamnov, ki imajo ponekod vklesane podobe, denimo križe, geometrijske like, človeške in živalske figure ali opise. Njihovo ime izhaja iz besede stojeći – deležnika glagola stajati. Datirajo iz obdobja od 11. do konca 15. stoletja.