Tiskane izdaje
Ministri EU, pristojni za kulturo, so danes na zasedanju v Bruslju potrdili delovni načrt za obdobje 2015–2018, ki opredeljuje štiri prednostne naloge: kulturna dediščina, spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter spodbujanje kulturnih raznolikosti.
»To je zelo pomembno za Slovenijo, ki je v zadnjem času opustila skrb za kulturno dediščino. V perspektivi pridobivanja evropskih kohezijskih sredstev v obdobju 2014–2020 si ni zagotovila prednostne naložbe varovanja, ohranjanja, razvijanja, oživljanja kulturne dediščine,« je opozorila ministrica.
To po njenih besedah pomeni, da ne bo niti evra teh evropskih sredstev za kulturno dediščino, zato se bo treba zamisliti nad dosedanjo politiko in ugotoviti, kako se izogniti negativnim posledicam. »Imamo bogato kulturno dediščino, a jo moramo znati tudi izkoristiti, zato da bodo ljudje živeli bolje,« je poudarila.
Opozorila je, da Slovenija doslej še zdaleč ni znala izkoristiti možnosti za prispevek kulture h gospodarski rasti in zaposlovanju. Prispevek kulture k bruto domačemu proizvodu (BDP) je v Sloveniji po njenih besedah približno pol manjši od povprečja v EU.
Ob tem je napovedala, da nameravajo v kratkem vložiti predlog zakona s ciljem, da se do leta 2020 zagotovijo potrebna sredstva iz integralnega proračuna, da »ne bi sami sebi še naprej rezali veje, na kateri sedimo«.
Kakšni bodo davki na e-knjigo?
Ministri za kulturo so danes znova razpravljali tudi o predlogu enake obravnave elektronske in tiskane knjige, torej naj za e-knjigo veljajo enake davčne stopnje kot za tiskano. Pobudnice predloga so Italija, Francija in Nemčija, podpira ga tudi Slovenija.
Veljavna evropska zakonodaja omogoča obdavčitev tiskane knjige po nižji stopnji, e-knjiga pa je obravnavana kot storitev in mora biti obdavčena po normalni davčni stopnji. V praksi to pomeni, da je v večini članic e-knjiga obdavčena po najvišji stopnji.
Francija in Luksemburg sta zavestno kršila evropsko direktivo ter izenačila obdavčitev tiskane in elektronske knjige, zaradi česar sta se tudi znašla na evropskem sodišču.
Ministrica Bizjak Mlakarjeva ocenjuje, da je dobro, da se o tem razpravlja, čeprav ministri za kulturo zaradi nasprotovanja finančnih ministrov, ki so osredotočeni le na prihodke od davkov, s tem predlogom za zdaj ne morejo prodreti.
Na koncu so ministri danes sprejeli estonski kompromisni predlog, s katerim so poudarili vse pozitivne lastnosti, ki jih prinaša e-knjiga, v samo davčno ureditev pa se niso spuščali, je pojasnila Bizjak Mlakarjeva.
Ministrica je tudi izpostavila, da je slovenska vlada z izjemo finančnega ministrstva podprla enako obravnavo elektronske in tiskane knjige, kar po njenih besedah pomeni znaten korak naprej glede na prejšnje vlade, ko so imele na sploh zelo zastarel odnos do kulture.
Ministri so danes razpravljali tudi o kulturni izjemi – izvzetju avdiovizualnega sektorja iz mandata za pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu EU in ZDA, ki so jo je lani izborila Francija. Evropska komisija je danes zagotovila, da bodo to izjemo spoštovali.
Nekatere članice pa so predlagale vključitev splošne klavzule o zaščiti kulture v trgovinski sporazum. To je za zdaj le zamisel, o kateri bo več govora v prihodnosti, je povedala ministrica in menila, da bi se lahko tej pobudi pridružila tudi Slovenija.
