Sporni novi muzej: Bodo v Bruslju na novo spisali zgodovino Evrope?

Različni pogledi predvsem na drugo svetovno vojno in obdobje hladne vojne pa tudi na »skupno evropsko identiteto«.

pet, 29.01.2016, 10:00

Medtem ko je Evropska unija vse bolj majava, nameravajo novembra v Bruslju odpreti muzej, posvečen evropski zgodovini. Razstava v Hiši evropske zgodovine, kakor so muzej poimenovali, bo združila zgodovino evropskih držav v skupno zgodovino Evrope.

Muzej, katerega ustanovitelj je evropski parlament, naj bi izražal skupno evropsko identiteto in pripovedoval skupno zgodbo, zaradi česar že od same zamisli leta 2007 vzbuja tudi pomisleke. Kako namreč zgodovino stare celine spraviti na skupni imenovalec, ko pa se od države do države zelo razlikuje, zaradi česar je tudi težko govoriti o evropski identiteti.

Ker skupne evropske zgodovine ni, obstaja bojazen, da bi jo v ta namen na novo spisali, ob tem pa se zastavlja tudi vprašanje, kdo je tisti, ki jo bo pisal. Očitno so to zgodovinarji, ki poleg muzealcev sestavljajo narodnostno mešani akademski odbor in mu predseduje poljski zgodovinar Włodzimierz Borodziej.

Za operativne zadeve, kot so muzejske vsebine in razvijanje projekta, pa skrbi akademska projekta skupina, ki jo vodi slovenska zgodovinarka in kuratorka Taja Vovk van Gaal. To sestavljajo zgodovinarji, muzealci, konzervatorji, muzejski pedagogi in drugi muzejski profili. Taja Vovk van Gaal je pri projektu zaposlena od leta 2011, za to delo pa je bila izbrana na razpisu, na katerega se je prijavila.

Politične razlike

Glede na to, da je ustanovitelj muzeja parlament, skoraj gotovo tudi ne bo šlo brez poskusov političnega vplivanja. Politične razlike so se pokazale, ko so v parlamentu predstavili dokument o vsebinski zasnovi muzeja. Evropski poslanci so imeli predvsem pripombe na prikaz druge svetovne vojne in obdobje hladne vojne.

Pobudo za Hišo evropske zgodovine je dal nekdanji predsednik evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering, ki ga je leta 2007 napovedal kot »prostor skupnega negovanja spomina na evropsko zgodovino in proces evropskega združevanja in kot prostor, kjer bodo sedanji in prihodnji državljani Evropske unije oblikovali evropsko identiteto«.

Pöttering je član Skupine za spravo evropskih zgodovin, katere cilj je soočanje s totalitarno preteklostjo evropskih držav. Člani so iz različnih političnih skupin v parlamentu, ukvarjajo pa se predvsem s konceptom Praške deklaracije, ki poziva k soočanju s totalitarno preteklostjo mnogih evropskih držav. Član te skupine je tudi Milan Zver, njena predsednica pa je evropska poslanka iz Latvije in podpredsednica skupine Evropske ljudske stranke v parlamentu Sandra Kalniete.

Draga investicija

Muzej bo v zgradbi Eastman v parku Léopold, nedaleč od glavnega poslopja evropskega parlamenta. Zgraditi jo je dal kot zobno kliniko za revne otroke George Eastman, ameriški podjetnik in inovator, najbolj znan po ustanovitvi Kodaka.

Potem ko so leta 2011 z javnim natečajem izbrali arhitekte za prenovo in širitev stavbe, so leto zatem dela stekla. Stroški prenove in širitve so ocenjeni na 31 milijonov evrov, stalna in prva začasna razstava na 21,4 milijona, vzpostavitev zbirke pa naj bi stala 3,75 milijona evrov. Dobrih 50 milijonov vredna investicija pa je za evropske poslance drugi kamen spotike. Samo delovanje muzeja bo na leto stalo 13,5 milijona evrov.

Tematski sklopi

Vsebina muzeja bo dostopna v vseh 24 jezikih Evropske unije. Stalna postavitev bo razdeljena na šest tem, so napovedali v dokumentu evropskega parlamenta. Prva tema Oblikovanje Evrope naj bi obiskovalce seznanila s ključnimi podatki evropske zgodovine in naj bi bila uvod v druge teme Hiše evropske zgodovine kot zbirne točke evropskega spomina, ki presega nacionalne in regionalne perspektive skupne evropske zgodovine. Ta tema se bo med drugim posvečala vprašanjem nacionalne in transnacionalne identitete.

Druga tema Vzpon Evrope se bo osredotočila na 19. stoletje kot čas vstaj in revolucij, ko je Evropa doživela radikalne spremembe na političnem, ekonomskem in družbenem prostoru. Ta del postavitve se bo ukvarjal s pojavom nacionalizma kot temeljem sodobnih držav, industrializacijo, novimi družbenimi sloji kot sta buržoazija in delavski razred, z rastjo evropskega kolonializma in podobnimi pojavi.

Naslednja tema Mrk Evrope se bo ukvarjala s prvo polovico 20. stoletja, mračnim obdobjem, ki so ga zaznamovale dve svetovni vojni in ekonomska kriza.

Četrta tema Razdeljena Evropa bo predstavila čas po drugi svetovni vojni, ko je se je Evropa iz vodilne svetovne sile spremenila v devastirano celino, razdeljeno in odvisno od dveh supersil, ki sta krojili njeno usodo. V tem obdobju se je začel proces evropske integracije, ki je postavil temelje Evropske unije, kakršno poznamo danes.

Peta tema Prebijanje meja se ukvarja s turbulencami v evropski družbi od sedemdesetih let do konca hladne vojne, z dogodki, kot so svetovna recesija, ki je v sedemdesetih ustavila evropsko gospodarsko rast in pokazala njeno energetsko neodvisnost, razni družbeni nemiri, padec zadnjih diktatur v vzhodni Evropi, vzpostavljanje človekovih pravic in padec berlinskega zidu.

Zadnja tema Pogled naprej se od drugih razlikuje po tem, da bo nudila obiskovalcem možnost predstaviti svoje poglede na vlogo nacionalnih držav v prihodnosti ter na vprašanja ekonomije, različnosti, nacionalizma, demokracije in človekovih pravic.

Taja Vovk van Gaal je za Delo povedala, da kot akademsko neodvisni strokovnjaki delajo v skladu s pooklicno etiko in na osnovi preverjenih zgodovinskih dejstev. Sama ne govori o poenotenju, temveč je po njenih besedah eden od osnovnih ciljev projekta omogočiti različne poglede na določene zgodovinske dogodke. Vprašanje, ali je lahko Hiša evropske zgodovine politično nevtralen muzej pa je po njenem mnenju relevantno za vsak muzej, ki se ukvarja z novejšo zgodovino.

»V naši mednarodni ekipi smo kljub različnim historiografskim pristopom skozi intenzivno delo in nasveti akademskega odbora prišli do naracije in njene muzealizacije,« pravi Taja Vovk van Gaal. In dodaja: » Stalna postavitev ne predstavlja posameznih nacionalnih zgodovin. Osredotočamo se na poglavitne procese in fenomene 19. in 20. stoletja, ki so oblikovali Evropo, v kateri živimo. Predstavljena bodo tudi dogajanja na območju Slovenije.«

Pripoved stalne razstave bo podprta z množico predmetov iz 250 muzejev v Evropi, tudi iz slovenskih, kakor tudi s predmeti iz nastajajoče lastne zbirke, ilustracijami, filmi, scenografskimi in interaktivnimi elementi.

Za nastajajočo muzejsko zbirko so kupili tudi nekaj predmetov iz Slovenije, sodelujejo pa tudi z Muzejem novejše zgodovine v Ljubljani, Mestnim muzejem Ljubljana, Muzejem novejše zgodovine Celje, Kobariškim muzejem in Slovenskim etnografskim muzejem.

Prijavi sovražni govor