Tiskane izdaje
Rdeča barva je na stropu in na tleh. Z okenskih okvirjev se cedi rdeča. Kepice rdeče barve so razpršene po zidovih, kakor da bi jih poškropil Anish Kapoor s svojim voščenim topom. Toda v resnici se nahajamo v osrčju Božičkove delavnice, ki se nahaja tisoče kilometrov daleč od Severnega pola, v kitajskem mestu Yiwu.
Naš božični mit pravi, da božične okraske izdelujejo rdečelični škratje v leseni kolibi, ki se nahaja nekje na zasneženem arktičnem krogu. Toda to ne drži. Povsem verjetno je, da večina kiča, bleščic in lučk, ki ste jih razobesili po hiši, izvira iz Yiwuja, ki leži 300 kilometrov južno od Šanghaija. Tam ni moč videti nobene naravne jelke in snežinke.
V Yiwuju, ki se ga je oprijelo ime »Kitajska božična vas«, se nahaja 600 tovarn, ki proizvedejo preko 60 odstotkov vse božične opreme in okraskov na svetu, od žarečih drevesc iz optičnih vlaken do Božičkovih kap. »Škrati«, ki vse to izdelujejo, so po večini migrantski delavci, ki delajo po 12 ur na dan za okoli 380 evrov na mesec. Kot kaže, pa ne vedo natančno, kaj je božič.
Ves dan v rdečem brlogu
»Po vsej verjetnosti je kitajsko novo leto za tujce,« meni 19-letni Wei. V Yiwu je prišel letos iz ruralne province Guizhou. Skupaj z očetom po cele dneve dela brlogu, popackanem z rdečo barvo. Stiroporne kroglice namoči v kad z lepilom, nato pa jih postavi v stroj, ki jih premaže z rdečo. Vsak dan jih izdela 5000.
Tekom dela sta od glave do pet oba posuta z drobnim škrlatnim prahom. Weijev oče nosi Božičkovo kapo. Ne zato, ker bi bil praznično razpoložen, ampak zato, da se mu lasje ne bi obarvali rdeče. Tekom dneva zamenjata najmanj 10 obraznih mask, ki ju ščitijo pred vdihavanjem rdečega prahu.
Delo je utrujajoče in po vsej verjetnosti ga naslednje leto ne bosta več opravljala. Ko bosta namreč zaslužila dovolj denarja za Weijevo poroko, se nameravata vrniti v Guizhou z upanjem, da ne bosta nikoli več videla kadi z rdečo barvo.
Njune svetleče rdeče snežinke, zapakirane v plastične vreče, visijo poleg množice drugih prazničnih okraskov v Mednarodnem trgovskem centru v Yiwuju, ki ga tudi imenujejo Blagovno mesto Kitajske in je prava čudežna dežela plastične krame. V njem je moč najti vsemogoče cenene izdelke, ki jih običajno ne rabimo, a jih v trenutku nespameti vseeno kupimo.
V zapletenem blodnjaku številnih hodnikov je moč najti umetne rože, napihljive igrače, dežnike, anorake, plastična vedra in ure. Ogromna večnadstropna stavba je spomenik svetovnemu potrošništvu. Kot bi nekdo odkopal vsa svetovna odlagališča odpadkov, njihovo vsebino zopet sestavil in jo skrbno razvrstil po 62 tisočih stojnicah.
Združeni narodi so kompleks razglasili za »največji grosistični trgovski center z drobnimi izdelki na svetu«. Zaradi zajetnosti poslovanja je bila nujno potrebna urbanistična ureditev prostora. Trgovski center je razdeljen na pet okrajev. V okraju številka 2 se nahajajo božični okraski.
Hodniki so obloženi z raznovrstnimi bleščečimi okrasnimi trakovi, utripajočimi lučkami, nogavicami vseh možnih velikosti, plastičnimi božičnimi drevesi v modri, rumeni in fluorescentni roza barvi ter zlatimi in srebrnimi storži. Nekatere od stvari se zdijo malce čudaške. Na primer, ovce z Božičkovo kapo, škotsko karirasti jeleni ter Božički, ki igrajo na saksofon.
1,4 milijona okraskov
Yiwu, ki je ciljal na nizkocenovno tržišče, je uspeval v času recesije, ko so trgovci z vsega sveta kupovali praznično veselje po znižanih cenah. Toda letos se je mednarodna prodaja zmanjšala. A Cai Qingliang, podpredsednik Zveze proizvajalcev božičnih izdelkov v Yiwuju, meni, da se povečuje domača poraba.
Kitajci so namreč sprejeli vsakoletni praznik potrošništva in Božiček je bolj poznan kakor pa Jezus. Nasmejani trgovski zastopniki v trgovskem centru v Yiwuju ne bi mogli biti bolj zadovoljni z vseživljenjsko obsodbo na večni Božič.
»Tukaj sem vsak dan in si ogledujem prelepe okraske. To prav res pozitivno vpliva na moje razpoloženje,« je zatrdil Cheng Yaping, soustanovitelj podjetja Boyang Craft Factory, ki vodi stojnico, podobno miniaturni deželi zimskih čudes. Prav gotovo pa ljudje na drugi strani proizvodnje linije, ki morajo v rdeče popackanih delavnicah namakati snežinke, menijo drugače.
