Cankar in veličastna številka sedem

Sedem mesecev po prihodu­ nove direktorice Uršule Cetinski v Cankarjev­ dom je v naši največji kulturni­ hiši nastal abonma, kot ga še ni bilo. Veliko pove že njegovo ime – ­Veličastnih 7. Še več pa pojasnilo, da nas bo popeljal v svet ustvarjalnosti štirih celin: Evrope, Azije, Afrike in Amerike.

V resnici gre za nabor sedmih glasbenih, gledaliških in plesnih doživetij, ki je nastal s sodelovanjem treh poznavalcev: zunanjih sodelavcev Jane Pavlič in Jean-Pierra Wurtza ter Ingrid Gortan, vodje programa resne glasbe, opere in baleta v Cankarjevem domu.

Kaj torej prihaja na veliki oder Gallusove dvorane? Novembra kar štirje konji in osel, glavni igralci Gledališča s konji Zingaro, ki ga vodi francoski režiser in igralec Bartabas. Gledališče, ki je hvalnica konju, predstava Golgota, ki je navdihnjena s španskim baročnim slikarstvom, v njej pa pleše zvezdnik sodobnega flamenka Andrés Marín, sestavljajo mistično hvalnico lepoti moškega telesa in konja. Protagonisti bodo menda nastanjeni v bližnjem parku, CD sodeluje tudi s Kasaško zvezo Slovenije, režiser pa je zagovornik živali, tako da ni skrbi ...

Drugo predstavo Veličastnih pripravlja umetniški vodja mariborskega baleta Edward Clug, in sicer interpretacijo nordijskega junaka Peera Gynta Henrika Ibsena na glasbo Edvarda Griega, ki jo je sloviti skladatelj napisal za premiero leta 1876. Clug je zastavil predstavo kot sodoben pripovedni balet, ki je postavljen na rob objektivnega nadrealizma.

Konec decembra (tudi za silvestrovo) lahko pričakujemo že napovedano Kitajsko narodno gledališče za pekinško opero (CNPOC). Tradicionalna gledališka zvrst ni povezana z opero, kot jo poznamo v Evropi, temveč gre za umetnost igre, akrobatike, borilnih veščin in kostumskega razkošja. Opičji kralj je eden najbolj priljubljenih likov kitajske literature. Čudežni lik, ki obvladuje raznovrstne veščine, je tudi glavna oseba enega od štirih temeljnih kitajskih romanov Potovanje na zahod (v skrajšani obliki je preveden tudi v slovenščino). Kitajsko narodno gledališče za pekinško opero bo prav poseben uvod v leto 2016, ki bo po kitajskem horoskopu v ­znamenju opice.

Januarja bo premiera Verdijevega Otella, koprodukcije s SNG Opera in balet Ljubljana, ki bo osrednji dogodek prav tako novega festivala Shakespeare za vedno (od januarja do aprila 2016 bo CD ob Shakespearovem imenu povezal različne institucije). Opero bo režiral Manfred Schweigkofler, ki je v sezoni 2004/2005 na istem odru postavil Renske nimfe. Februarja bo sledila priredba Verdijevega in Shakespearovega Macbetha južnoafriškega režiserja Bretta Baileyja ob spremljavi srbskega orkestra No Borders Orchestra. To je prav poseben prenos zgodbe o oblastiželjnem paru na afriška tla: na območju Velikih jezer v osrčju Afrike se klani borijo za prevlado nad ­rudniki diamantov ...

Marca bodo uprizorili Nosoroge po drami pisatelja Eugèna Ionesca v izvedbi ansambla Narodnega gledališča Marina Sorescuja iz Craiove. Predstavo je zrežiral eden najpomembnejših režiserjev 20. stoletja, Američan Robert Wilson. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja je v Cankarjevem domu gostovala njegova predstava Svetniki in petje, sicer pa bo to šele drugo srečanje slovenskega občinstva s tem gledališkim magom. Veličastni abonma se bo sklenil maja z gostovanjem ansambla sodobnega baleta Alonzo King Lines iz San Francisca. Skupina je bila pri nas pred petimi leti, tokrat se bodo predstavili s tremi koreografijami.

Vsi abonenti bodo imeli sedeže na premierni predstavi, sicer pa bo ponovitev več, kitajske opere celo štiri.