Čipka kar dvakrat zaščitena kot živa kulturna dediščina

Čipka je kot edina na seznam žive kulturne dediščine vpisana dvakrat. Kot idrijska in kot slovenska.

čet, 21.01.2016, 11:00

Pred junijskim svetovnim čipkarskim kongresom v Ljubljani se je ponovno odprlo vprašanje o skupni zaščiti klekljanja in čipk kot enotne zaščitene slovenske žive kulturne dediščine. Čipka je doslej edina, ki je na seznam žive kulturne dediščine vpisana dvakrat.

Ministrstvo za kulturo je na pobudo Slovenskega etnografskega muzeja objavilo predlog o razglasitvi klekljanja čipk za živo mojstrovino državnega pomena. Tako bi radi hkrati razglasili dve enoti − klekljanje idrijske in klekljanje slovenske čipke –, ki sta že vpisani v register žive dediščine.

Za prvo zaščito so že pred leti poskrbeli v Idriji, ki so idrijsko čipko zaščitili v registru žive dediščine Republike Slovenije. Nekoliko kasneje so tako zaščitili tudi čipke, ki jih izdelujejo klekljarice na področju Žirov, Železnikov in Prevalj na Koroškem. Zdaj pa iz Slovenskega etnografskega muzeja prihaja pobuda o skupni razglasitvi klekljanja za živo mojstrovino državnega pomena.

V Sloveniji več kot sto klekljarskih društev in skupin

V Slovenskem etnografskem muzeju, kjer opravljajo naloge koordinatorja varstva žive dediščine, so se pri razglasitvi trudili, da bi v odlok vključili vse centre s klekljarsko tradicijo, kjer se je klekljanje ohranilo vse do danes, in kraje, kjer se je klekljanje uveljavilo pozneje. V Sloveniji je namreč aktivnih več kot sto klekljarskih društev in skupin, in to ne le v krajih, kjer je bila tradicija izdelovanja čipke znana že doslej.

»V primeru javne obravnave odloka o razglasitvi klekljanja čipk za živo mojstrovino državnega pomena ne gre za afirmacijo ali delovanje klekljarskih središč, gre za znanje, veščino, spretnost, ki jo posamezniki kot fizične osebe ali člani društev, združenj, šol ... ohranjajo in prenašajo na mlajše rodove ter s tem skrbijo, da dediščina ostaja živa. V okviru ohranjanja nesnovne, žive, dediščine ohranjamo tudi tradicionalna imena in poimenovanja. Zato v Mestnem muzeju Idrija argumentirano zagovarjamo uporabo pojma idrijska čipka,« je v odgovoru na vprašanje STA poudarila kustosinja Mestnega muzeja Idrija Mirjam Gnezda Bogataj.

Anja Jerin iz Slovenskega etnografskega muzeja je za STA povedala, da se pri razglasitvi žive mojstrovine državnega pomena ne ukvarjajo z razlikami med posameznimi enotami nesnovne kulturne dediščine, ki so vpisane v register žive kulturne dediščine, temveč dajejo poudarek priznanju vsem nosilcem, ki se tej nesnovni kulturni dediščini posvečajo danes: »Zanima nas predvsem pomen dediščine v življenju današnjih ljudi in način njenega prilagajanja sodobnim potrebam in novim funkcijam.«

Mnenja o tem, kako so klekljali v različnih slovenskih krajih in kako naj bi se čipke med seboj razlikovale, so se vedno delila. »Unesco ob vpisih na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva poudarja medsebojno spoštovanje in priznavanje nosilcev podobnih enot nesnovne kulturne dediščine. Ob zavedanju podobnosti nekaterih kulturnih elementov v različnih okoljih Unesco tudi vse bolj spodbuja serijske vpise − združene vpise več držav s podobnimi elementi nesnovne kulturne dediščine,« je predlog o razglasitvi klekljanja čipk za živo mojstrovino državnega pomena še pojasnila Čerinova.

Prijavi sovražni govor