Tiskane izdaje
»Prejšnji četrtek zvečer, tukaj, v našem mestu New York, je 87-letni moški preminil v svoji skromni hotelski sobici. /.../ Umrl je v revščini − vendar je bil eden največjih mož, kar jih je kdaj živelo.«
Tako se je začel posmrtni govor, ki ga je napisal dobri pokojnikov prijatelj Louis Adamič, prebral pa newyorški župan Fiorella la Guardio. Vse, »kar je ostalo od tega moža«, je nadaljeval župan, leži »nekje v mrliški vežici tega mesta«. Možu je bilo ime Nikola Tesla.
»Prejšnji četrtek« je bil 7. januar 1943. »Skromna hotelska sobica« je bila apartma številka 3327 v 33. nadstropju Hotela New York. In tisto, kar je ležalo »nekje v mrliški vežici tega mesta«, je bilo »samo njegovo ubogo, iztrošeno telo«, ki »se je umirilo«. Vendar pa, z Adamičevimi besedami, Tesla ni bil mrtev: »Resnični, pomembni Teslov del živi v njegovih dosežkih, prizadevanjih, ki so izjemna; celo nepredstavljivo in ključno sooblikujejo našo civilizacijo, naše vsakdanje življenje«, in, v skladu s časom, ki je bil čas druge svetovne vojne, »naš trenutni vojni program«.
Najbogatejši muzej
Pogrebna slovesnost, ki je potekala deloma po pravoslavni in deloma po budistični tradiciji − Tesla je bil leta 1856 rojen v srbski pravoslavni družini v kraju Smiljan pri Gospiću, v takratnem Avstrijskem cesarstvu, danes Hrvaški −, je sledila 12. januarja, ob štirih popoldne, v Stolnici sv. Janeza. Udeležilo se je je dva tisoč ljudi.
Žaro s Teslovim pepelom je štirinajst let zatem, julija 1957, v Beograd prinesla tajnica njegovega nečaka Sava Kosanovića, ki je bil v času stričeve smrti ataše jugoslovanske vlade v izgnanstvu v ZDA. Postavili so jo v leta 1952 odprti Muzej Nikole Tesle, v rezidenčno zgradbo, zgrajeno leta 1929 na Krunski ulici 51 v središču Beograda. Tam je, zdaj okrogla in pozlačena, še danes.
Prav tako po Kosanovićevi zaslugi, ki je bil dedič stričeve zapuščine, in njegovi sodni bitki z ameriškimi oblastmi hrani beograjski muzej večino izvirne in osebne Teslove dediščine: več kot 160.000 originalnih dokumentov, dva tisoč knjig in časopisov, 1200 zgodovinskih in tehničnih eksponatov, več kot 1500 fotografij tehničnih predmetov in instrumentov ter več kot tisoč načrtov in risb. Gre za ustanovo, ki ima vodilno vlogo pri posredovanju informacij raziskovalcem Teslovega življenja in dela.
Na povabilo generalne direktorice Cankarjevega doma Uršule Cetinski je Muzej Nikole Tesle skupaj s Cankarjevim domom postal producent velike razstave Nikola Tesla − človek prihodnosti, ki jo bodo nocoj odprli v Galeriji CD. Avtor razstave, ki je ob 160-letnici Teslovega rojstva nastala posebej za ljubljansko postavitev, je direktor tega muzeja, dr. Branimir Jovanović. Gre za strokovnjaka, ki je enemu največjih izumitelj v zgodovini človeštva posvetil 40 let raziskovanja, njegovo genialnost, vsestranskost, izumiteljstvo in globok humanistični etični čut pa vzporeja z renesančnim genijem Leonadrom da Vincijem.
Nesebični genij in vizionar
Če o Tesli, ki je večino življenja deloval v ZDA, kamor je prišel leta 1884, da bi delal za Tomasa Edisona, enciklopedično zapišemo, da je bil elektroinženir, izumitelj, fizik, kemik in matematik, ne povemo kaj dosti. Človek izjemne senzibilnosti in fotografskega spomina, ki je govoril sedem jezikov, uporabljal pa jih je menda kar ducat, ki je dobro poznal takrat obstoječe znanstven teorije, obenem pa bil strasten bralec filozofskih besedil in leposlovja, ki ga je recitiral na pamet, je bil predvsem izjemen intuitivec, nesebičen genij in vizionar.
S svojim načinom razmišljanja in življenjsko filozofijo se je velikokrat znašel sto let pred svojim časom in danes se vse bolj zdi, da ga čas še vedno ni ujel. Njegova dognanja in izumi (teh naj bi bilo 700, 300 jih je patentiral, vključno s krmilnico za golobe!) niso omogočila le nadaljnjega razvoja različnih znanosti in tehnologij − njegov vizionarski »svetovni sistem brezžičnega prenosa« danes kot svetovni splet in mobilne naprave tako rekoč temeljno določa način našega življenja.
Tesla je bil stesan iz trdnega kulturnega in vrednostnega sistem svojega družinskega okolja − oče je bil duhovnik, mati, sicer brez formalne izobrazbe, pa je vodila celotno gospodinjstvo ter celo izumila vrsto pripomočkov za delo. Izobraževal se je na evropskih znanstvenih institucijah, tem vplivom pa se je pozneje pridružil še vpliv ameriškega pragmatičnega okolja, brez katerega v življenju najbrž ne bi toliko dosegel, kot je. Svoje življenje je popisal v knjigi Moji izumi, sam pa je večkrat postal tudi literarni lik. Med drugim leta 2010 v odlični romaneskni miniaturi Pobliski Goncourtovega nagrajenca, francoskega pisatelja Jeana Echenoza, lirčni zgodbi, ki popiše predvsem Teslovo nepragmatičnost v vsakodnevnem življenju in osamljenost ob koncu življenja. Obe knjigi imamo v slovenskem prevodu.
Ko prižgemo luč ...
Njegov temeljni prispevek k znanosti je bilo odkritje vrtilnega magnetnega polja, ki ga ustvari polifazni izmenični tok. Ljubosumni Edison, izumitelj enofaznega toka in nekaj časa Teslov delodajalec, je storil tako rekoč vse, celo konstruiral električni stol, da bi dokazal svoj prav. A v vojni tokov je zmagal Tesla. Na podlagi svojega odkritja je konstruiral indukcijski motor in naprej razvijal polifazni sistem izmeničnega toka. Danes elektomagnetika po vsem svetu temelji prav na Teslovem trifaznem sistemu. Ob koncu 19. stoletja pa so njegova dognanja omogočila nesluten razvoj v proizvodnji, prenosu in uporabi električne energije. To je seveda močno pospešilo vsesplošni razvoj in napredek. Kadarkoli torej prižgemo luč, jo lahko prižgemo zaradi Tesle.
Razstava izčiščene vizualizacije, ki omogoča tudi povsem empirično izkušnjo obiskovalca, je razdeljena na tri sklope. Predstavlja Teslovo življenje, delo in doktrino. Med drugim so na ogled makete Teslove hidroelektrarne na Niagari, ki še danes deluje, laboratorijev na Long Islandu in v Colorado Springsu, letala za navpično vzletanje in pristajanje, ladjice na daljinsko vodenje, delujoči modeli indukcijskih elektromotorjev, transformatorja, vrtečega magnetnega polja, črpalke in turbine.
Razstava, ki jo bo spremljal ciklus predavanj, ob koncu pa tudi glasbeni performans Tesla avtorja Janeza Dovča, bo odprta do 6. novembra. Finančno sta jo podrla podjetji Comtrade in Energetika Ljubljana.
