Tiskane izdaje
Danski arheologi so, kot poroča Live Science, na območju Bøslunda, ki je od Københavna oddaljen kakih sto kilometrov, odkrili zakladnico nenavadnih zlatih spiral, starih skoraj tri tisočletja, iz časa, ki ga tradicionalno označujemo z drugo kovino: iz bronaste dobe.
Nastale naj bi okvirno med letoma 900 in 700 pr. n. št., to pa so arheologi lahko ugotovili na podlagi sloga dveh pozlačenih zaponk, ki so jih prav tako odkrili na tem najdišču. Skrivnostnih spiral je skoraj 2000, izdelane so iz tanke zlate sploščene žice, v dolžino merijo do tri centimetre, pred arheologe, ki se doslej še niso srečali z ničemer podobnim, pa postavljajo velik izziv.
Ritualni okras ob čaščenju Sonca?
O njihovi funkciji lahko le domnevajo, arheolog Flemming Kaul iz Nacionalnega muzeja Danske, ki je bil ob kolegici Kirsten Christiansen iz muzeja province Vestsjälland najizraziteje vpet v odkritje, pa meni, da so morale nekoč pripadati lokalnemu kralju, ki je nosil tudi najvišjo duhovno funkcijo. Kaul spiralam pripisuje ritualni pomen v kontekstu čaščenja tedaj ključnega simbola Sonca, enega najsvetejših v bronasti dobi.
Zlato je bilo čaščeno kot kovina, ki je s svojim sijajem utelešala Sonce, Bøslunde pa se je že v preteklosti zapisal med pomembna severnoevropska arheološka nahajališča predmetov iz te žlahtne kovine. Že v 19. stoletju so lokalni kmetje na tem območju odkrili šest zapestnic, ki so skupaj tehtale okoli kilogram. Kaul pričakuje, da bodo v prihodnosti odkrili še več zlatih najd.
Tokrat odkrite spirale so bile po njegovem mnenju verjetno del kraljevega oblačila – nemara ritualne naglavne opreme – in so med obredi s svojim sijajem ter leskom odražale Sonce, v prazgodovini pa so jih nemara naposled žrtvovali višjim silam. Ob odkritju so ugotovili tudi, da so jih shranili v leseni škatli.
