Dodatna sredstva za izobraževanje in zaposlovanje mladih

Na Ministrstvu za kulturo (MzK) so včeraj predstavili štiri projekte od štirinajstih, ki naj bi dolgoročno obogatili slovensko kulturno, mlade kulturnike izobrazili in posledično omogočili zaposlitev brezposelnih v kulturi.

Projekti so še posebno pomembni zato, ker kulturo približujejo družbenim skupinam, ki so bile doslej zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov prikrajšane za ustvarjanje in polno udeležbo v dostopu do kulturnih dobrin.

Javni sklad za kulturne dejavnosti tako načrtujemo, da bi s pomočjo projektov zagotovili 277 usposabljanj in enako število zaposlitev za mlade od 15 do 29 let. Javna agencija za knjigo naj bi samo v okviru projekta Vključujemo in aktiviramo v program usposabljanja v štirih letih vključila 200 oseb (120 iz vzhodne kohezijske regije in 80 iz zahodne kohezijske regije). Pri načrtovanju rezultatov predvidevajo, pojasnjuje direktor agencije Aleš Novak, da bo usposabljanje uspešno opravilo najmanj 70 odstotkov udeležencev in udeleženk. Optimističen je tudi vodja službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice, ki deluje v okviru MzK dr. Sašo Gazdić, saj meni, da bo v projekt vključenih 1400 oseb in da bodo zagotovili 15 zaposlitev. »Usposobiti želimo čim več pripadnikov ranljivih družbenih skupin (pripadnikov etničnih manjšin, invalidov ...), da bodo lažje zaposljivi, ker bomo s tem zagotovili njihovo lažjo integracijo v družbo,« pravi Gazdić. Verjame tudi, da »če bomo usposobili enega Roma za delo v galeriji ali muzeju, bo on lahko na razstavo privabil celotno skupnost, ki ji pripada«.

Brezposelnost mladih je v kulturi pereč problem, pri čemer ima Igor Teršar z Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v mislih mlade, ki so primarno dobro izobraženi, manjka pa jim priložnost za zaposlitev in pridobitev dodatnih izkušenj. Pripravili so ukrepe, s katerimi bodo zagotavljali podporno okolje, ki bo pomenilo podlago za zaposlitev mladih ljudi in jim zagotavljalo možnost pridobitve dodatnega znanja, izkušenj ter vstop na trg dela. Med cilji je naštel: zagotavljanje spodbude za zaposlovanje mladih, spodbujanje in izvajanje usposabljanja ter medgeneracijski prenosi znanja in izkušenj za mlade, usposabljanje na delovnih mestih pri delodajacih, spodbujanje kulturnega podjetništva pri mladih ...

Kako so prišli do sredstev?

MzK si ni izboril nobene prednostne naložbe iz nove finančne perspektive, odobrili so mu samo 1.600.000 evrov z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Začeli so intenzivnejša pogajanja in pripravo projektov, da bi si lahko izborili dodatna sredstva še na drugih ministrstvih, dokler ni Vlada RS sprejela odloka o izvedbenem načrtu, da prejmejo sredstva za izvedbo projektov v vrednosti 34.463.095,28 evra. Ministrica Julijana Bizjak Mlakar pravi, da gre za mehke (projektne) vsebine, ki bodo v korist kulturi, kulturnim programom, umetnikom ...

Zagotovljena so sredstva za 14 projektov, vendar so včeraj na ministrstvu predstavili le štiri najpomembnejše, ki so na tako imenovani osi 8 (spodbujanje zaposlovanja in mednarodna mobilnost delovne sile) in 9 (socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine). Ti projekti bodo po njenih besedah kmalu potrjeni tudi v službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko, kar pomeni, da jih bodo začeli izvajati že v začetku prihodnjega leta.

MzK je že star znanec pri izvajanju evropske kohezijske politike, saj so del teh (evropskih) procesov že od leta 2004. V aktualnem programskem obdobju predvidevajo koriščenje vseh treh skladov, evropskega regionalnega sklada za razvoj, evropskega socialnega sklada in kohezijskega sklada, vendar so do zdaj prejeli predvsem sredstva iz socialnega sklada, medtem ko je ostala še slaba polovica sredstev iz drugih dveh skladov, kjer si bodo morali svoj delež še izboriti. »Še ta mesec se bomo pogajali za sredstva evropskega regionalnega sklada,« je povedala Irena Marš, vodja službe za izvajanje kohezijske politike na MzK.