Drugačni muzeji: Muzej na prostem Rogatec

Muzeji so tudi na prostem in ni jih malo. Eden teh je Muzej­ na prostem Rogatec, ki ima ­zaradi izjemnih lastnosti (kulturnih, etnoloških, krajinskih in zgodovinskih) velik pomen za celotno Slovenijo in je bil leta 1999 razglašen za kulturni ­spomenik državnega pomena.

Ideja o ohranitvi rojstne hiše pesnika Jožeta Šmita je z leti prerasla v največji lokalni muzej na prostem­ v Sloveniji, ki je bil leta 1997 ­nominiran za evropski muzej leta. Je znanstveno zasnovan kulturni spomenik državnega pomena pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine – OE Celje.

Stalna muzejska zbirka ohranja ljudsko stavbno dediščino subpanonskega tipa in kulturno izročilo­ ljudi, ki so od 19. do sredine 20. stoletja živeli na območju južno od Donačke gore in Boča. Uporabljena gradiva, razporeditev prostorov in notranja oprema nazorno prikazujejo funkcionalno in vsebinsko povezanost predstavljene arhitekture z načinom življenja kmečkih ljudi v preteklosti, z njihovim materialnim in duhovnim svetom.

Jedro muzeja sestavljajo izvirni objekti in rekonstrukcije obrtniških in gospodarskih objektov, ki so jih postavili na izbrani lokaciji ob izhodu iz zgodovinskega trga Rogatec (oddaljen sedem kilometrov od Rogaške Slatine). Prestavitvi stanovanjske hiše so sledili gospodarsko poslopje štala, dvojni vezani kozolec toplar in svinjak štalunci, nato pa še rekonstrukcije – vodnjak štepih na čapljo, čebelnjak, viničarska hiša, brajde, kovačija in lodn, podeželska trgovina iz tridesetih let 20. stoletja.

V muzeju je poskrbljeno za organizirano vodenje, ob tem pa izvajajo zanimiv pedagoški program aktivnih etnoloških delavnic za mladino in odrasle, muzejske demonstracije in učne delavnice domačih obrti, kmečkih opravil in kulturnega izročila (pletenje iz ličja in šibja, ročno tkanje, kovaštvo, kamnoseštvo, kuhanje in lupljenje vrbovega šibja, velikonočne butare in košarice iz testa, božične šprudle, piščali iz lubja, peka kruha, hoja na hoduljah). Na tradicionalni etnografski prireditvi Likof na taberhi predzadnjo soboto julija prikažejo mlačev s cepci in na gepelj s kravjo vprego v avtentičnem okolju.

Med »okusnejšimi« je muzejski program Okusimo dediščino, po katerem obiskovalci sami pečejo kruhke v muzejski črni kuhinji, si spletejo zapestnico iz ličja ali jo stkejo na tkalskem glavničku, se preizkusijo v korakih že pozabljenega ljudskega plesa ali izdelajo preprosto glasbilo nunalco in uprizorijo pravi koncert na prostem. Jesenske delavnice so živahne, aktualni program najdete na www.rogatec.si.