Tiskane izdaje
Obiskovalcem Muzeja premogovništva je zagotovo lepše kot je pravim rudarjem, ki so si ali ponekod tudi še služijo kruh s kopanjem rude. Muzej je nastal na podlagi dela številnih generacij slovenskih rudarjev in povezuje Premogovnik Velenje, ki muzej tudi upravlja, Mestno občino Velenje in Muzej Velenje.
Ambicija muzeja je zgodbo o slovenskem premogovništvu približati čim večjemu številu obiskovalcev, ne glede na starostne, gibalne, jezikovne ali kakršne koli druge omejitve. V delovanju muzeja so ohranjene stare rudarske vrednote – tovarištvo, solidarnost in pomoč, ki pomenijo tudi odnos do obiskovalcev.
V muzeju je veliko posebnosti, ki so tudi predstavljene na njihovi spletni strani: rudniško dvigalo iz leta 1888 (najstarejše še delujoče dvigalo v Sloveniji), rudniški stolp (iz leta 1888), bogata centralna zbirka slovenske tradicije premogovništva, geološki steber kamnin Šaleške doline, predstavitev izdelave jamskih prog, obširen pregled jaškov Premogovnika Velenje, staro rudarsko stanovanje izpred 1930 ...
Premog nastaja iz rastlinskih ostankov. To so lahko drevesa, kosi lesa, ali pa tudi razni deli mehkih rastlin, včasih celo alg, in pri tem je najbolj pomembno, da so ti rastlinski ostanki zaščiteni pred kisikom, pred zrakom, da ne razpadejo, da ne zgnijejo, ampak da se počasi kopičijo, kot v rubriki Zanimivosti piše Stojan Špegel. Premog so kot gorivo uporabljali Kitajci že pred 3000 leti, kasneje tudi Grki (4. stol. p. n. št.) in Rimljani.
»Zmajeva kri«
Najstarejša poročila o uporabi premoga v Evropi izhajajo iz Anglije in datirajo daleč v srednji vek, kjer so premog kot prvi uporabljali tamkajšnji kovači. Okrog leta 900 so v Angliji s premogom plačevali tudi nekatere davke. Močneje se je premogovništvo razvilo v Angliji šele po letu 1619, ko so začeli črni premog, namesto lesnega oglja, uporabljati za topljenje železa. Na slovenskih tleh so premog prvič omenjali leta 1647, nato še leta 1678 v popisih inventarja ljubljanskih lekarn pod imenom »zmajeva kri« – »Sangvis draconis«.
Tudi Valvasor leta 1689 omenja, da so premog – »zmajevo kri« – pogosto uporabljali lekarnarji za zdravljenje bolne živine. Prve slučajne najdbe premoga na Slovenskem so znane iz 17. stoletja, sistematičnejša iskanja premoga pa so se začela v drugi polovici 18. stoletja in so trajala skoraj sto let.
Poleg ogleda Muzeja premogovništva Slovenije imajo obiskovalci možnost dodatnih aktivnosti v Velenju in Šaleški dolini – od pohodnih in kolesarskih poti okoli jezer v neposredni bližini muzeja, do kopeli v okoliških termah in ogledov kulturnih ter naravnih znamenitosti.
