Drugačni muzeji: Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča

Metlika: V muzeju sta med drugim na ogled metliška požarna bramba in zgodovinsko gradivo iz celotne Slovenije.

Objavljeno
15. oktober 2015 17.47
J. Š. A., kultura
J. Š. A., kultura
V starem metliškem mestnem­ jedru, v neposredni bližini­ gradu,­ je Slovenski gasilski­ ­muzej dr. Branka Božiča,­ ki z bogato zbirko prikazuje­ zgodovinsko dediščino in obširno­ ­dejavnost gasilstva od začetkov­ do današnjih dni.

Muzej je odprl vrata javnosti leta 1969 ob praznovanju stoletnice­ gasilstva na Slovenskem, saj je bilo prav v Metliki leta 1869 ­ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo – požarna bramba­ – na Slovenskem, kakor beremo na ­muzejski spletni strani (www.metlika.si).

Maja 2003. leta so muzej po­imenovali po dr. Branku Božiču, dolgoletnem predsedniku Gasilske zveze Slovenije in pobudniku ter soustanovitelju gasilskega muzeja. Zgodovinska dediščina gasilstva je v Slovenskem gasilskem muzeju predstavljena v dveh razstavnih delih. Prvi je v obnovljeni in predelani stavbi nekdanjega metliškega kina ob gradu, kjer so trije razstavni­ prostori. Na galeriji je prikazan razvoj slovenskega gasilstva do prve svetovne vojne. Predstavljena sta metliška požarna bramba in različno zgodovinsko gradivo s celotnega slovenskega območja, predvsem številne gasilske fotografije in najstarejši gasilski tisk. Na ogled so zanimive gasilske čelade, sekirice, troblje in trobente, uniforme, priznanja, epolete, odlikovanja in manjše gasilsko orodje.

V dvorani so predstavljeni utemeljitelji slovenskega gasilstva, obiskovalci lahko vidijo tudi dokumente in fotografije iz obdobja med vojnama in po drugi svetovni­ vojni. V kletnem prostoru so razstavljene še stare gasilske brizgalne, svoj prostor ima tu tudi gasilska oprema, ki obiskovalce seznanja z nekaterimi tehničnimi novostmi.

V drugem delu, v gasilskem razstavnem paviljonu (stavba desno od vhoda v grad), je zopet predstavljena gasilska tehnična dediščina. Zbrane so stare brizgalne iz različnih delov Slovenije. Najstarejša med njimi je iz Grahovega pri Cerknici z letnico 1836, zanimiva je tudi parna brizgalna iz Žalca, ­izdelana na Dunaju leta 1908.

Gasilstvo in gašenje požarov se je začelo, ko je človek spoznal dobro in slabo stran ognja, »uradno« pa naj bi se organizirana dejavnost gašenja začela v 2. tisočletju pred našim štetjem, ko so zapisali odredbo o načinu gašenja požarov na papirus. Stari Grki so že poznali delo nočnih stražarjev, ki so izklicevali ure ter varovali in obveščali ljudi, če je nastal požar, o boju in »brambi« proti ognju. Po besedah kustosinje Petre Planinc bodo v prihodnosti uredili status muzeja,­ prenovili stavbo ter vsebinsko nadgradili zbirke. Želja in idej imajo ogromno ... Muzej je odprt od torka do sobote od 9. do 14. ure, ob nedeljah in ponedeljkih pa je zaprt.