Tiskane izdaje
Svetovna razstava Expo, ki jo bodo odprli maja v Milanu, bo, kakor vsakokrat, tudi arhitekturna oziroma oblikovalska mojstrovina. Sodelovalo bo 144 držav, ki se bodo predstavile v lastnih paviljonih. Nekatere države, ki si želijo z arhitekturo pritegniti še posebno pozornost, so najele svetovno znane arhitekte.
Expo, ki ga prirejajo od sredine 19. stoletja vsakih pet let in traja šest mesecev, je namenjen predstavitvi dosežkov človeštva svetovni javnosti. V Milanu pričakujejo dvajset milijonov obiskovalcev, kar je ogromno, a veliko manj kot na zadnjem Expu v Šanghaju.
Tam si je razstavo ogledalo sedemdeset milijonov ljudi, med katerimi je bila večina Kitajcev. Razstavo v Milanu naj bi obiskal vsak četrti Italijan, drugi obiskovalci naj bi bili tujci. Med njimi bo gotovo tudi veliko Slovencev, saj je bil do zdaj Expo samo enkrat tako blizu – leta 1906 in tudi takrat v Milanu.
Osnovna ideja Expa je, da lahko vsaka država pokaže svetu svoj pogled na neko temo. Tokratna tema je hrana, geslo razstave pa je Nahraniti planet, energija za življenje (Feeding the Planet, Energy for Life). Skupni prostor Expa na obrobju Milana se razteza na več kot milijon kvadratnih metrih, paviljonske konstrukcije, ki so lahko velike od petsto do pet tisoč kvadratnih metrov, pa zavzemajo le del te ogromne površine. Prizorišče je štiri mesece pred odprtjem veliko gradbišče, tam mrgoli delavcev in arhitektov.
Ti paviljoni seveda tudi veliko stanejo. Nekatere države, v glavnem bogatejše, pri njih ne varčujejo, saj pričakujejo, da se jim bo naložba v takšno promocijo povrnila. Med tistimi, ki so pred petimi leti na Kitajskem postavile najdražje paviljone, sta bili pri vrhu Nemčija in Kitajska, in tako bo tudi v Milanu.
Nemci kot odprti ljudje
Nemčija postavlja, če izvzamemo gostiteljico, največji razstavni prostor, ki ga je zasnoval arhitekturni biro Schmidhuber. To je za državo, ki je v evropski družini gospodarsko najbolj uspešna, razumljivo. Arhitekti so našli navdih v obdelovalni zemlji in cvetočih travnikih.
Njihova parcela meri pet tisoč kvadratnih metrov. Les in jeklo, iz katerih je paviljon, združujeta tradicijo in sodobno tehnologijo. Gre za zelo lahko in odprto konstrukcijo, ki naj bi simbolizirala nemško odprtost, prijaznost in barvitost v nasprotju s stereotipno predstavo o hladnih Nemcih. Obiskovalci se bodo lahko povzpeli tudi na teraso in si tam priredili piknik ter uživali v panoramskem razgledu na celotno razstavišče Expa.
Paviljon bo namreč visok deset metrov in bo eden od najvišjih, kajti dovoljenih je le dvanajst metrov višine. Nemci so ob paviljonu pripravili tudi ozelenjeni del za sproščanje, restavracija pa bo lahko hkrati sprejela kar 350 gostov.
Med najbolj zanimivimi in izstopajočimi paviljoni je italijanski, narejen po načrtih uglednega arhitekturnega studia Nemesi & Partners. Obiskovalci se bodo tu sprehajali po nekakšnem urbanem gozdu, kjer bodo doživljali marsikaj, in ne le uživali v hrani.
Gre za šestnadstropno strukturo, ki bo proizvajala lastno energijo in čistila zrak. Paviljon gostiteljice na dvanajst tisoč kvadratnih metrih, ki je edina smela zasesti tolikšno površino, bo oblečen v fasado iz posebnega fotokatalitičnega cementa, ki bo v stiku s soncem čistila zrak. Razdeljen bo na štiri bloke, ki bodo med seboj povezani z mostovi. V notranjosti bodo razstave, konference ipd. in seveda tudi restavracije kakor v vseh drugih paviljonih. Ta paviljon bo po Expu ostal v Milanu.
Paviljon Združenih arabskih emiratov je zasnoval znameniti Norman Foster. Njegove značilne valovite linije bodo predstavljale puščavske peščine, sicer pa si želi država združiti tradicijo in moderne tehnologije. Paviljon s samozasenčenimi ulicami odraža izkušnje starodavnih skupnosti v Emiratih in hkrati prikazuje naravno energetsko učinkovitost skozi kompaktno urbano formo. Obiskovalce bo vanj vsrkal prostor, podoben kanjonu, ki ga bo obrobljal dvanajst metrov visok valovit zid.
Prodorni Kitajci
Kitajska, ki rada posnema arhitekturo Zahoda, je zaupala načrte za paviljon zvezdniku Danielu Libeskindu. Pravzaprav za enega od njih, saj bo njihov prostor sestavljen iz treh paviljonov. A Libeskindova arhitektura to pot ni značilno zahodna.
Navdih za paviljon je dobil pri starih kitajskih mislecih, kot sta Konfucij in Lao Ce, prav tako pa tudi pri renesansi in sodobni umetnosti. Arhitekturna sinusoida bo ponazarjala nenehen pretok med notranjim in zunanjim svetom, obiskovalec pa bo med sprehodom po prostoru in času odkrival tradicijo, vrednote in medosebne odnose.
Edinstveni prostor, ki bo postavljal v ospredje razmislek o zgodovini človeštva, tehnologiji in 21. stoletju. Kitajci imajo za Nemci drugi največji prostor, ki meri 4600 kvadratnih metrov.
Švicarji so se odločili za bolj preprost paviljon, ki ga bosta obdajala dva stolpa. Na začetku Expa ju bodo napolnili z nekaterimi njihovimi tradicionalnimi izdelki, kot so čokolada, mleko, mlečni izdelki itd. Vsak obiskovalec bo lahko vzel enega ali več izdelkov, vendar novih ne bodo dodajali. S tem si želijo opozoriti na sodobni potrošniški egoizem: več ko bodo vzeli prvi obiskovalci, manj bo ostalo za tiste, ki prihajajo za njimi.
Avstrija stavi na neokrnjeno naravo in čist zrak. Značilne drevesne vrste, ki jih bodo posadili na Expu, bodo ponazarjale neokrnjeno avstrijsko naravo in hkrati opozarjale, da v mestih potrebujemo več zelenja za boljši zrak.
Francoski paviljon bo narejen iz lesa, po zaprtju pa bodo njegove dele lahko razstavili in znova uporabili. Želijo si opozoriti, da je les prezrt gradbeni element, ki človeku daje izjemno bivanjsko ugodje, hkrati pa je naraven in ekološko vzdržen. Vseh dva tisoč kvadratnih metrov v francoskem paviljonu bodo prezračevali povsem naravno.
Prav ekološka trajnostnost je rdeča nit številnih paviljonov na Expu. Madžari bodo svoj paviljon prav tako zgradili iz povsem razgradljivih materialov, ki jih bo po Expu mogoče znova uporabiti. Češka stavi na čisto vodo, zato bo njen paviljon obdajala prav voda.
Predstavljali bodo tehnologije za prečiščevanje voda, postavili bodo tudi plavalni bazen in ga po koncu Expa prenesli v Prago ter ga tam postavili na obrežju reke. Ameriški paviljon bo kot trajnostno malo mesto z vertikalno kmetijo na fasadi.
Slovenci med
Površina zemljišča je slabih dva tisoč kvadratnih metrov, sam paviljon pa bo na osemsto kvadratnih metrih površine. Paviljon v obliki petih prizem bo stal na geometrijsko razgibani površini, ki odraža razgibanost slovenskega ozemlja – prehajanje alpskega hribovja in panonskega ter sredozemskega gričevja v obdelovalne površine ravnin, kotlin in dolin z izjemnim podzemnim svetom, prepredenim z jamami, ki jih v jamskih rovih in dvoranah krasijo kapniki.
Slovenski paviljon naj bi po koncu razstave preselili v Slovenijo in na spletu je že objavljen razpis za njegovo prodajo, a brez cene. Postavitev paviljona v Milanu bo stala 1,8 milijona evrov. Za primerjavo naj povemo, da bo Kitajce paviljon stal 50 milijonov, nekaj podobnega tudi Nemce in Italijane, 40 milijonov evrov.
Posebnost tokratnega Expa bo veliko zelenja, od dreves do rož in zelenjave, ki ga bodo države zasadile na vrtovih in terasah svojih razstavnih prostorov ter na pročeljih paviljonov. Veliko bo tudi vodnih motivov, kar bo prizorišču dajalo dodatno lepoto.
Expo bodo odprli 1. maja in zaprli 31. oktobra. Na njem bo mogoče okusiti kulturo v najširšem smislu večine sveta.
