Fran 4.0: Google slovenskih jezikovnih slovarjev

Po dveh letih delovanja ima portal Fran več kot enajst milijonov obiskovalcev, posodobljeno stran, nove slovarje, startal pa je tudi s tretjo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika.

Objavljeno
19. oktober 2016 19.47
Ženja Leiler
Ženja Leiler
»19. 10. 2016: Brskate po prenovljenem Franu 4.0. [...] Zaradi velikega obsega izboljšav in dodanih geselskih sestavkov se vam v prvih dneh delovanja opravičujemo za morebitne tehnične nevšečnosti ali napake v izpisu.« – Takšno sporočilo je danes pričakalo obiskovalca portala fran.si, na katerem so že dve leti na voljo vsi temeljni jezikovni priročniki za slovenski jezik pa tudi mnogi drugi. Od včeraj jih je še več.

Rojstni dan portala, katerega mati je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (ISJ) ZRC SAZU, očetov in njihovih sodelavcev pa je več kot petdeset, je bil 14. oktobra pred dvema letoma. Na prvi milijon obiskovalcev so ob povprečnem obisku 7633 iskanj dnevno čakali pet mesecev, peti milijon so dočakali v začetku letošnjega januarja, deseti milijon točno 22. avgusta, od tedaj pa v povprečju zaznavajo že 23.000 obiskov na dan in številka še raste. Na drugi Franov rojstni dan je bilo skupno število iskanj 11.266.016.

Enaintrideset slovarjev, atlas, dve svetovalnici

Danes so predstojnik ISJ dr. Marko Snoj, njegov namestnik ter idejni oče in urednik Frana dr. Kozma Ahačič in član uredniškega odbora portala dr. Andrej Perdih predstavili njegovo prenovljeno podobo, številne novosti in začetek izhajanja tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Ta bo dobil knjižno različico v prihodnjih letih.

Ni nepomembno, da je portal, ki uresničuje pogled na slovensko besedje, kakršnega pri nas še ni bilo, za vzor pa ga dajejo tudi zunaj naših meja (tehnično ga je izdelalo podjetje Amebis, oblikovalo pa podjetje Hruška), nastal brez namenskih javnih sredstev, saj se ustrezni razpisi po Snojevem mnenju še kar naprej obnašajo, kot da Frana in novih slovarjev ne bi bilo. Portal tako financirajo iz infrastrukturnih sredstev ZRC SAZU ter od izkupička prodaje druge tiskane izdaje SSKJ. Ali kot je duhovito pripomnil Ahačič: »Imamo rezervne dele za fička, a tako dobre mehanike, da lahko iz njih izdelujemo slovenski mercedes.«

Novosti portala je več. Dodani so novi slovarji – poleg tretje izdaje SSKJ še Slovar pravopisnih težav 3.0 (nov prirastek, rastoči slovar), Slovenski lingvistični atlas 2, Sprotni slovar slovenskega jezika 3.0 Domna Krvine (nov prirastek, rastoči slovar), Urbanistični terminološki slovar in Slovenski etimološki slovar 3 Marka Snoja (dodane kazalke). Posodobljene so tudi naslednje zbirke: Jezikovno svetovanje (celovita prenova), Pravopisne kategorije Slovarja pravopisnih težav in Terminološko svetovanje. Trenutno ponuja Fran 31 slovarjev, atlas, dve svetovalnici ter 591.416 slovarskih sestavkov.

Dodana je dopolnjena zbirka ZRCola 2.0 – gre za vnašalni sistem, ki omogoča uporabniku, da med pisanjem v kateremkoli programu kombinira osnovne črkovne znake s poljubnimi diakritičnimi znaki in tako v besedilo na preprost način dodaja kompleksne znake. Pisava temelji na standardu Unicode, vsebuje izdatno razširjen nabor latiničnih, cirilskih in drugih znakov za slovanske pisave, sistem pa je uporaben povsod po svetu.

Portalu so na sugestijo uporabnikov dodali novo funkcijo, ki omogoča hitro vrnitev z iskanja po enem slovarju na iskanje po celotnem Franu ter vrnitev »domov«. Prav tako so nadgradili srce Frana – iskalnik, v katerem sta dodani možnosti za iskanje po posebnih znakih ter po mali in veliki začetnici.

SSKJ 3

Največja novost je seveda začetek izhajanja tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Po Ahačičevih besedah gre za najmodernejši slovar, kot smo ga trenutno sposobni narediti, pri čemer so slovarske besede opisane s stališča današnje rabe. Po Perdihovih besedah je SSKJ 3 popolnoma nov slovar, ki temelji na najnovejših znanstvenih dognanjih ter primerih domačih in tujih dobrih praks. Pri njem sodeluje 36 strokovnjakov z matičnega inštituta, vse štiri slovenske univerze in iz zamejstva, predstavniki jezikovnih združenj ter seveda obe sodelujoči podjetji. Knjižni jezik je razumljen kot kultiviran jezikovni kod, ki upošteva splošno veljavnost jezikovnih norm in načel ter družbenih konvencij. V svojem jedru je stabilen, čeprav ves čas spreminjajoč, ga zavestno gojimo in negujemo. Ko ga govorimo in beremo, ga razumemo vsi, ne glede na to, kje v Sloveniji ali zamejstvu živimo. Nima le sporazumevalne funkcije, ampak tudi narodno predstavno vlogo, v njem pa je mogoče izraziti vse, od najzapletenejših znanstvenih dognanj do najintimnejših poetičnih doživljanj.

Perdih je poudaril, da SSKJ 3 ni posodobljena različica prejšnjega, ampak je izdelan povsem na novo. Slovar tako vsebuje osnovne podatke o posameznih geslih, kot so slovnični podatki, pomen ter besedilno okolje. Temu sledijo stalne besedne zveze, frazeologija, izgovor, prvič v slovenskih slovarjih tudi pregibanje besed za vse besede in oblike ter jakostni in tonemski naglas, ter na koncu še etimologija posamezne besede. Uporabniku je prilagojen tako, da lahko hitro dostopa do tistega, kar ga zanima, bodisi da gre za pomen, izvor, sklanjanje samostalnika ali spreganje glagola ipd. Slovar ima status »v nastajanju«, saj ga bodo ves čas dopolnjevali.

Sodelovanje z uporabniki

Novega slovarja se bodo razveselili tudi slepi in slabovidni, saj so na Franu pri večini slovarskih iztočnic tudi zvočni posnetki, za nekatere besede pa video posnetki s prevodi v slovenski znakovni jezik, kjer ta seveda obstaja. SSKJ 3 vključuje tudi vmesnik eBralec za strojno generiranje govora oziroma branje besedila, ki so ga razvili v podjetjih Amebis in Alpineon. Fran ves čas tesno sodeluje z uporabniki, zato so posodobili še Jezikovno svetovalnico, ki je tako del Frana kot samostojne spletne strani.

In katere besede, celo črke in znake, uporabniki največkrat iščejo? Takole gredo po vrsti od ena do deset: *, a, za, e-knjiga, pokorščina, iz, rad, rastlina, kikboks in del.