Tiskane izdaje
Veliki slovenski pesnik Ivan Minatti se je rodil prav v Slovenskih Konjicah, kjer so mu zdaj postavili prvi kip. Skulptura stoji nasproti konjiškega vlaka, sporočajo iz Bistriških novic. Na otvoritvi, pesnik bi bil včeraj star 91 let, so zbrane nagovorili pesnikova soproga Lojzka Špacapan, konjiški župan Miran Gorinšek in Milček Komelj, predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med obiskovalci so bili tudi Minattijevi otroci in drugi sorodnik.
Bronasti kip je oblikovala akademska kiparka Katja Majer. Z oblikovanjem klopi in celotnega ambienta, tudi zasaditve brez, je poskušala vzpostaviti občutek organskega toka življenja, ki ga je pesnik obravnaval skozi vso svojo literaturo.
Pesmi je pisal že v gimnaziji in jih objavljal v rokopisnem almanahu Utrinki, ki ga je izdajala skupina sošolcev, nato pa v reviji Umetnost Mihe Maleša. Med vojno je objavljal v partizanskih glasilih, kasneje pa je sodeloval pri Slovenskem zborniku, Novem svetu, Mladinski reviji, Slovenskem poročevalcu, Novih obzorjih, Sodobnosti, Pionirskem listu in drugih. Veliko je tudi prevajal, v glavnem poezijo.
Minattijeva poezija je prevedena v več jezikov. V knjižni obliki so izšli izbori v srbskem, makedonskem, albanskem in češkem jeziku.
Njegova lirika je predvsem osebna, razpoloženjska in čustvena - intimistična. Njegov slog je impresionističen, novoromantičen, usmerja pa se tudi k ekspresionizmu. V njegovih pesmih prevladuje svobodni verz. Kritiki so mu na začetku očitali premajhno borbenost, kajti za takraten vojni čas so bile značilne udarnejše pesmi. Njegove pesmi so bile sprva nemalokrat otožne, prikazovale so tesnobo, samoto, dvom, negotovost, melanholičnost in pesimizem, kasneje pa je začel ustvarjati bolj intimistično liriko ter tako poleg pesnjenja o družbi ter poeziji opeval tudi ljubezen in naravo.
