Iz Ljubljanice potegnili dele doslej največjega deblaka

Presenetljivo pa je, da so ob deblaku odkrili tudi ostanke rimske ladje, ki naj bi bila dolga od 20 do 30 metrov.

sre, 08.07.2015, 13:00
Odkrili so še ostanke rimske ladje

Podvodni arheologi so na Vrhniki v Ljubljanici odkrili ostanke rimske ladje, ki naj bi bila po dosedanjih ugotovitvah dolga od 20 do 30 metrov. Na presenetljivo odkritje so naleteli ob izkopavanju delov 15-metrskega rimskega deblaka, ki je, kot kaže, eden izmed največjih v Evropi. Ladjo so danes dokumentirali, sicer pa bo ostala na svojem mestu.

Kot je za STA povedal Matej Draksler iz Zavoda za podvodno arheologijo, so že pred nekaj dnevi naleteli na lesen element, za katerega pa ni bilo jasno, čemu pripada. O tem, da ni del deblaka, je pričal drugačen način gradnje. Do torka pa so ga toliko očistili, da so lahko ugotovili, da so naleteli na šivano ladjo iz rimskega časa. Poleg lesenih elementov se je ohranila tudi vrv, s katero so bili ti sešiti skupaj. Kot je pojasnil Draksler, so ladjo pri gradnji nato še zatesnili s smolami in lesenimi čepi.

Tovrstne ladje so v slovenskem prostoru precej izjemne, čeprav omenjena ni prva, ki so jo arheologi odkrili. Takšno ladjo so odkrili že na Lipah na Ljubljanskem barju. Vendar pa bo moralo po Drakslerjevih besedah to izjemno odkritje počakati na naslednjo akcijo, da se ga bolje razišče. Takšne ladje so sicer po njegovih besedah uporabljali za prevoz tovora od Nauportusa do Emone, torej od današnje Vrhnike do Ljubljane, saj je na tem delu reka mirna. Naprej zaradi brzic uporaba takšnih plovil ni bila več možna.

Kot je poročal Radio Slovenija, najnovejša najdba leži tik ob deblaku, zato po besedah Davida Badovinca z Zavoda za podvodno arheologijo domnevajo, da so tam končala odslužena rimska, zlasti vojaška plovila.

Draksler ob tem dodaja, da danes ni več brega ob teh plovilih, kjer bi se lahko pokazale strukture, ki bi nakazale uporabo tega prostora. Kot je dejal, kaže, da se nahajajo bolj proti sredini antične struge Ljubljanice, ki je pozneje strugo malo spreminjala. Dve plovili skupaj lahko nakazujeta, da gre za »pokopališče ladij«, lahko pa so bili tam nekoč tudi privezi. Več bi vsekakor pokazale dodatne raziskave.

Zaenkrat so znotraj izkopnega polja toliko očistili del ladje, da so videli, za kakšno ladjo gre. Ladjo so natančno dokumentirali, sedaj pa jo bodo zaščitili, da bo lahko počakala na nove raziskave.

Zanje pa bi bil potreben nov projekt. A, kot je za Radio Slovenija dejal vrhniški podžupan Janko Skodlar, vseh teh najdb, ki se bodo prav gotovo še zgodile, v okviru obstoječe finančne konstrukcije ne bo možno odkriti in dokumentirati.

Podvodni arheologi so sicer na Vrhniki iz Ljubljanice v torek potegnili dva dela 2000 let starega rimskega deblaka. Kot je povedal Draksler iz Zavoda za podvodno arheologijo, je v vodi še tretji del, ki ga bodo dvignili predvidoma prihodnji teden.

Podvodni arheologi so na Vrhniki iz Ljubljanice potegnili dva dela doslej največjega deblaka na naših tleh. Okoli 15 metrov dolg rimski deblak je, kot kaže, tudi eden izmed največjih v Evropi. Kot je za STA povedal Matej Draksler iz Zavoda za podvodno arheologijo, je v vodi še tretji del, ki ga bodo dvignili predvidoma prihodnji teden.

Omenjeni deblak je v 80. letih prejšnjega stoletja odkril potapljač Miro Potočnik, prva raziskovanja pa je leta 2001 opravila skupina za podvodno arheologijo pod vodstvom Andreja Gasparija.

V torek so, kot je pojasnil Draksler, dvignili dva dela, ki sta bila že raziskana. Ker sta bila 15 let izpostavljena delovanju Ljubljanice, sta bila precej poškodovana, kar je tudi spodbudilo prizadevanja za dvig deblaka. Zdaj pa jih čaka še najlepši del deblaka, zadnji del, ki je dolg približno šest metrov in ki je tudi najbolje ohranjen, saj je še originalno zasedimentiran ter s tem zaščiten pred propadanjem.

»Tega zdaj odkopavamo, dvig je predviden za prihodnji teden,« je dejal in dodal, da točen datum težko napove, saj so dela pod vodo precej nepredvidljiva. Ekipa, ki je trenutno na terenu, šteje okoli osem ljudi, potapljače in tehnično podporo.

V torek dvignjena dela deblaka so takoj po dvigu preložili v za to pripravljena bazena in ju prepeljali v restavratorski center, kjer ju bodo konzervirali. Plovilo bodo morda že prihodnje leto prenesli v doživljajsko razstavišče na Vrhniki.

Prva polovica deblaka je dolga približno devet metrov, njegova celotna dolžina je za zdaj ocenjena na 15 metrov. Ker je bil deblak dvakrat prelomljen, bo natančna dolžina znana, ko ga bodo podrobneje raziskali. »Na prelomih je treba pogledati, kako se kosi stikajo skupaj in tam se lahko pridobi še kak centimeter,« pravi Draksler.

Starost okoli dve tisočletji

Deblak je star približno 2000 let, strokovnjaki menijo, da datira med leto 50 pr. n. š. in 70 n. š. Natančno starost bo mogoče določiti z nadaljnjimi raziskavami.

Na deblaku so odkrili tudi železne spojke, kar kaže na to, da so plovilo v času uporabe večkrat popravljali. Tega, koliko časa je bil čoln v uporabi, strokovnjaki še ne morejo reči, kot tudi ne, ali je imel nesrečo in je zaradi tega končal pod gladino.

Kot je še dejal Draksler, je bil deblak idealno prevozno sredstvo za takšno okolje, kot je Ljubljansko barje. Na celotnem območju Ljubljanskega barja so sicer doslej našli okoli 70 deblakov, verjetno pa je marsikje kakšen še neodkrit.

Poudaril je tudi izjemen pomen reke Ljubljanice kot kulturne krajine. Kot je dejal, gre za svetovni fenomen, saj je reka izjemno bogata z najdbami. Ljubljanica je namreč bila vse od prazgodovine pomembna vodna in s tem tudi gospodarska pot.

Že grški pisec Strabon omenja, da je sredi 2. stoletja pr. n. š. na širšem območju Vrhnike obstajalo naselje, ki se je v polatinjeni obliki imenovalo Nauportus. Kraj, takrat pod oblastjo keltskega plemena Tavriskov, je bil postaja na tovorni poti iz Akvileje do Emone (iz Ogleja do Ljubljane).

Po zapisih sodeč se je v 1. stoletju pr. n. š. v neposredni soseščini razvil rimski del naselbine. Rimljani iz Akvileje so blago z vozovi prepeljali do Vrhnike, tu pa so ga preložili na ladje in čolne, od koder je šel tovor potem naprej po Savi in Donavi.

Prijavi sovražni govor