Tiskane izdaje
Na TVS so vaš prihod v oddajo pospremili z besedami: »Pred njo je težka naloga, saj bo morala dokazati, da lahko tudi ženske vodijo tovrstne oddaje, ki so sicer v večini domena moških, ostro in brezkompromisno.« Nam so se te besede zdele žaljive do voditeljic in pravzaprav do vseh žensk ...
S tem se nisem ukvarjala, vsak sam izbira svoje vojne, ta trenutno ni moja. Vso svojo energijo in pozornost zdaj usmerjam v to, da bi čim bolje začeli oddajo. Se je pa doslej v moji karieri vedno izkazalo, da največ dokažeš z delom.
Kako pa gostje v polemičnih oddajah gledajo na ženske voditeljice? Bi se jim bolj tresle hlače, če bi na drugi stal strani Slavko Bobovnik?
Doslej nisem imela takšnih izkušenj. Morda je tako kot v športu, če te nekdo podcenjuje, je to lahko tvoja prednost. Do vsakogar je treba biti spoštljiv in pripravljen na vse, šteje vsebina, ne pa to, ali si v krilu ali v hlačah.
Bo v Tarči še kaj novega poleg nove voditeljice?
Oddajo prevzemam v takšni obliki, kot je zdaj, menjava voditelja se je zgodila sredi sezone, ker Boštjan Anžin odhaja za dopisnika v Beograd. Sredi sezone zato ne bo večjih sprememb, novo bo tisto, kar bom prinesla jaz in moj način vodenja.
Kakšna voditeljica boste?
Upam, da bom znala biti takšna, kot sem v zasebnem življenju in kot sem bila v Dnevniku. Znam biti nepopustljiva z ljudmi, ki se izmikajo, včasih pa kdo tudi z izmikanjem pove več kakor z odgovorom. Želim si, da bi bilo med gosti čim več interakcije, jaz bom moderator, seveda pa bom zahtevala odgovore. Ne morem na nikogar pokazati s prstom in reči, da hočem njegov voditeljski slog, tudi doslej v karieri nisem razmišljala tako. Gotovo bom slog gradila, v prvi oddaji ne bom takšna kakor kasneje, a tudi moj prvi Dnevnik ni bil tak kakor moj za zdaj zadnji.
Na začetku prenovljene Tarče je ekipa z urednico Špelo Šipek na čelu iskala izvirne teme, na primer oddaja o sladkorju je bila zelo odmevna, zdaj pa je Tarča vse bolj le polemična oddaja z aktualnimi temami in akterji z nasprotnih strani ...
Tarča je odzivna tedenska oddaja, iskali bomo aktualne teme in poskušali gledalcem ponuditi dodano vrednost. To je cilj do konca sezone, potem pa so možni premisleki.
V katero smer bi vi peljali oddajo? So kakšne teme, ki jih kot voditeljica Dnevnika niste mogli raziskati?
Ves čas sem bila tako voditeljica kot novinarka, najbolj so me zanimale zdravstvene in socialne teme, gotovo bodo te teme našle svoje mesto tudi v Tarči. Odpirali bomo tudi teme, ki se ne gledajo in prodajajo nujno najbolje, a to je navsezadnje poslanstvo nacionalne televizije.
Se vam je katera od preteklih Tarč zares vtisnila v spomin?
Težko bi omenila le eno, oddaja se je spreminjala. Oddaje Lidije Hren, prve urednice in voditeljice, so bile na ravni, ki jo tudi mi zdaj želimo imeti. Torej vztrajno, poglobljeno in raziskovalno novinarstvo. A moramo vedeti, da je tista oddaja nastajala povsem drugače, zdajšnja Tarča ima drugo dinamiko in ekipo, ki je, mimogrede, najmanjša doslej. A vseeno je skupni imenovalec vseh izdaj Tarče to, da zasleduje visoke novinarske standarde, vedno ponudi širšo sliko in daje odgovore.
Na Pop TV so umaknili s programa oddajo Epilog, je dobro, da je Tarča ostala brez konkurence, ali je ukinjanje informativnih oddaj slabo tako za novinarje kot za gledalce?
Konkurence se nikoli nisem bala, največ izgublja medijski prostor, kolegi v Epilogu so delali odlično. Novinarji so delali poglobljeno, zgodbe so peljali do konca, takšen način dela bi želela videti tudi na nacionalni televiziji. Raziskovalno novinarstvo najdlje traja in je najbolj potratno, a ima tudi največji učinek.
Kaj bi morala katera od komercialnih televizij ponuditi vam, da bi prestopili?
Vabili so me že marsikam, a me doslej še niso prepričali. Če bi gledala le na denar, že dolgo ne bila več na TVS, a denar ni vse. Ponuditi bi morali nekaj, kar bi kot novinarka želela početi.
Pred porodniškim dopustom ste vodili Dnevnik, kako ste ga v tem času ocenjevali kot gledalka?
Gledala sem ga kritično kakor vedno, a kolegi delajo dobro, opazne so spremembe pri vizualni podobi, ogromno je lastnih zgodb.
Nam se uredniške odločitve včasih zdijo malo čudne, po napadih v Kölnu v Dnevniku o tem niso spregovorili niti besede, so pa predvajali en dan staro novico o zmagi Petra Prevca ...
Te odločitve težko komentiram, ker me ni bilo zraven. Kot gledalko bi me bolj zanimal Köln, a tudi Prevc je pomembna tema za Slovence. Köln je bil specifična novica, tudi ZDF nekaj dni ni poročal o tem in se je za to kasneje javno opravičil. Zgodba o tem, zakaj, je zapletena.
Če bi bili vi tisti dan v uredništvu, bi rekli, da se ne strinjate s takšno odločitvijo?
Zdaj govoriva hipotetično. Verjetno bi in to je v ekipi prav. Tudi v ekipi, kjer zdaj delam, ne razmišljamo enako, kar je za novinarstvo zelo dobro. Nikoli nisem znala biti tiho in kolegi me poznajo kot takšno.
Na televizijo se vračate po porodniškem dopustu, je bilo težko pustiti malčka doma ali ste se že veselili odrasle družbe in novinarskih izzivov?
Prehod je prehod, nikoli ni lahko, a dovolj je bilo trenirk in prevelike domačnosti, veselim se novih izzivov. Če se neki zadevi povsem posvetiš, druge tako ali tako ne pogrešaš, treba bo samo dobro iskati ravnovesje.
