Tiskane izdaje
S čim se ukvarja Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije, ki deluje v okviru minitrstva za kulturo? Z marsičem: od nadzora in vodenja postopkov o prekrških povezanih na področju varstva kulturne dediščine, arhivov in arhivskega gradiva, medijev in avdiovizualne kulture do javne rabe slovenščine. Kakšne kršitve beležijo in kako jih odpravljajo, smo vprašali na ministrstvo za kulturo.
Na inšpektoratu so v zadnjem času beležili predvsem kršitve pri organizaciji javnih prireditv, poslovanju s strankami, spletnem predstavljanju, oglaševanju in kršitve povezane z notranjimi akti pravnih oseb zasebnega prava.
Tiskovni predstavnik ministrstva Velko Glaner tako opisuje zadnja posredovanja inšpektorata: »Iz medijev smo zaznali kršitev pravne osebe zasebnega prava, ko je pravna oseba s trženjem svoje blagovne znamke poslovala s strankami zgolj v tujem jeziku, zato smo pravni osebi in njeni odgovorni osebi izrekli ustrezno sankcijo.«
Podjetje Domus je svojo blagovno znamko tržilo tako, da je pripravilo okroglo mizo zgolj v tujem jeziku. V enem primeru so na podlagi prijave ukrepali zoper podjetje Hoteli Metropol, hotelirstvo in turizem, ki se je s svojo spletno stranjo predstavljajo zgolj v tujih jezikih, prav tako pa je imelo notranje akte zgolj v tujem jeziku. »Zavezanec je vse naložene inšpekcijske ukrepe že izvršil, morebitne sankcije bodo izrečene naknadno,« pojasnjujejo na inšpektoratu.
Pisna opozorila
Pred kratkim so na upoštevanje zakona o javni rabi slovenščine opozorili Center Urbane kulture Kino Šiška, in sicer v zvezi z organizacijo okrogle mize, ki bo oktobra potekala v Ljubljani in Kopru. Z vabila na okroglo mizo Slovenska kulturna politika in akcije je bilo razvidno, da bo ta potekala zgolj v tujem jeziku.
Organizatorja so pisno opozorili, da bo v primeru organizacije okrogle mize oziroma celotne prireditve samo v angleškem jeziku, ne da bi zagotovil tudi rabo slovenščine ali si pridobil dovoljenje ministrice za izjemo iz zakona in v tem primeru zagotovil rabo slovenščine na obvestili ravni, inšpektor pravni osebi in njeni odgovorni osebi izrekel ustrezno sankcijo. Kot odgovor na to je Kino Šiška zagotovil, da bo dogodek potekal v slovenskem jeziku.
Med obravnavanimi pa so tudi javne institucije. »Moderni galeriji smo kot organizatorki mednarodne konference še pred izvedbo dogodka izrekli pisno opozorilo, da mora na dogodku zagotoviti rabo slovenščine ali si pridobiti dovoljenje ministrice za izjemo iz Zakona o javni rabi slovenščina. Zavezanka je na ministrstvo vložila prošnjo za dovolitev izjeme glede uporabe slovenščine kot delovnega jezika in dogodek je potekal skladno z določili zakona,« razlaga Glaner.
Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino so na inšpektoratu izrekli opozorilo zaradi neupoštevanja zakona pri uradnem delovanju. Na uradu so imeli odzivnik za elektronska sporočila nastavljen zgolj v tujem jeziku. Po izrečenem opozorilu pa so odzivnik nastavili tudi v slovenski jezik.
Med primeri pa je bil tudi tak, kjer se je izkazalo, da ne gre za kršitev. Zavod Bled Film Festival je oglaševal svojo dejavnost na reklamnem plakatu s sloganom 'Moving images for a better world'. »V konkretnem primeru nismo ugotovili kršitev, saj ni šlo za oglaševanje v tujem jeziku. Navedeni slogan je blagovna znamka in se kot tak uporablja brez prevodov in je priglašena pri Uradu za intelektualno lastnino.«
Med kršitelji se največkrat znajdejo pravne osebe oziroma njihove odgovorne osebe. Ob tem pa je potrebno izpostaviti, da državni organi in organi samoupravnim lokalnim skupnostim ne odgovarjajo za prekrške, saj so iz odgovornosti po Zakonu o prekršku izključene. Prav tako pa odgovornost, ki jo storijo odgovorne osebe v državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti, v Zakonu o javni rabi slovenščine ni predpisana.
Zaradi te nezmožnosti sankcioniranja državnih organov in povečanega števila zaznanih kršitev s strani državnih organov je inšpektorat skupaj s Službo za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo z opozorilnim dopisom pozval vse državne organe, da na mednarodnih javnih prireditvah, ki jih organizirajo in so namenjene predvsem slovenskim udeležencem, zagotovijo rabo slovenščine.
V kolikor je prireditev namenjena tudi tujim udeležencem, pa sta inšpektorat in Služba za slovenski jezik predlagala, da se zagotovi ustrezno tolmačenje slovenskega jezika v tuj jezik,« še dodaja Velko Glaner.
Pobude za ukrepanje največkrat prejmejo od Službe za slovenski jezik, ki deluje v okviru ministrstva, ali pa od državljanov. Nekaj kršitev zaznajo tudi sami iz medijev. Prijave je mogoče oddati preko spletne strani E-uprava, ki omogoča tudi anonimno prijavo. Na letni ravni zaznajo približno deset kršitev, se pa to število iz leta v leto povečuje.
Globe, opomini, opozorila
Sankcije so predpisane z Zakonom o javni rabi slovenščine, kazen pa znaša od 3.000 do 40.000 evrov za pravno osebo, samostojnega podjetnika, posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika pa se kaznuje z globo od 1.200 do 4.000 evrov. Inšpektor pa lahko izreče tudi opomin ali opozorilo.
